Slovenija je v sedanji finančni perspektivi uspešno črpala sredstva evropskih strukturnih skladov za gradnjo odprtih širokopasovnih omrežij na območju belih lis, kjer ni bilo (kakovostnih) širokopasovnih priključkov. Velik del Slovenije, zlasti na podeželju, je še zmeraj brez ustreznih širokopasovnih omrežij. Zato je Svet pozval Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije kot pristojno ministrstvo za informacijsko družbo, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije in Vlado Republike Slovenije, da si v pogajanjih z Evropsko komisijo prizadevajo, da v finančni perspektivi 2014 – 2020 zagotovijo sredstva vsaj v enaki višini, kot v preteklem obdobju. Pri projektih gradnje odprtih širokopasovnih omrežij naj investitorji upoštevajo nova spoznanja gradnje z namenom doseči čim večjo učinkovitost pri porabi sredstev ter čim večjemu številu uporabnikov na podeželju omogočiti dostop do širokopasovnih storitev.
Hkrati je pozval pristojno Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Republike Slovenije, da pri načrtovanju in izvedbi investicij v infrastrukturne projekte, kakor je železniški komunikacijski sistem GSM-R, pritegne k skupni gradnji tudi druge potencialne soinvestitorje v javna komunikacijska omrežja, kot to določa 10. čl. ZEKom-1.

Svet je posebno pozornost namenil problematiki dostopa uporabnikov invalidov do programskih vsebin RTV Slovenije. Ugotovil je, da v zadnjem letu ni bilo velikega napredka pri zagotavljanju dostopnosti senzornih invalidov do programskih vsebin. Pozval je RTV Slovenije ter Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, da zagotovita dostopnost programskih vsebin senzornim invalidom tako z večjim obsegom sinhronizacije kot tudi z zagotovitvijo pogojev za razširjanje vsebin prek različnih omrežij, še zlasti digitalnega prizemnega omrežja.

Poleg omenjenih vsebin je Svet na 27. redni seji obravnaval tudi pripombe in predloge članov na Samoregulacijski kodeks o nadomestilih za nedelovanje ali slabše delovanje javnih komunikacijskih storitev.

Svet pozdravlja iniciativo operaterjev in izdelavo kodeksa, vendar ugotavlja, da sedanja vsebina dokumenta in oblika samoregulacije ne ustrezata namenu. Svet meni, da bi pri pripravi kodeksa morali enakopravno sodelovati vsi deležniki. Vsebina takega dokumenta pa bi morala biti skladna tudi z uveljavljeno mednarodno prakso na področju samoregulacije in veljavnimi mednarodnimi standardi