Trenutno okolje v Sloveniji po njegovih besedah namreč ni prijazno do nikakršnega kapitala, ne le tujega. A za rešitev iz krize se bo to moralo spremeniti, saj lahko gospodarstvo le tako postane odprto in konkurenčno.

Kot je ponazoril, Lek brez tujega lastnika ne bi vstopil na tehnološko zahtevna področja, ki so tvegana, a hkrati potencialno zelo dobičkonosna. Hkrati pa se je podjetje s prodajo razbremenilo poseganja slovenske politike v poslovanje, je dejal.

Ekonomist Maks Tajnikar je izrazil prepričanje, da lahko Slovenija tuj kapital privabi le toliko, kot je to objektivno smiselno. Za tuj kapital vidi štiri tarče - državna podjetja, kjer sicer vlada zmeda glede tega, kaj prodati, že privatizirana podjetja, ki iščejo tuj kapital, podjetja, ki so nastala v finančni konjunkturi med letoma 2004 in 2008 in imajo sedaj težave, ter t. i. greenfield investicije, ki pa so problematične.

Slovenija namreč ni več most med vzhodom in zahodom, zato je glede greenfield investicij pesimist. "Prevelika pričakovanja, da bo kapital kar prihajal, so nesmiselna," je dejal. Bolj bistveno je po njegovem vprašanje, ali bomo sposobni omogočiti, da v prihodnosti zraste naš lastni kapital, tako kot v večini drugih držav. "Lastne tajkune smo zaprli, sedaj pa tuji kupujejo pri nas," je ponazoril.

Predsednik uprave družbe Numerica Partners Igor Erker pa je poudaril, da čarobne paličice za privabljanje kapitala preprosto ni. Če so lastniki dobri in želijo ustvarjati dodano vrednosti, potem ni pomembno, ali je kapital domač ali tuj. Hkrati tudi ne vidi razloga, zakaj bi bil tuj kapital manj kakovosten kot domači. "To, kar sedaj prihaja v državo, je verjetno bolj pozitivno kot negativno," je ocenil.

STA