Kljub preprostemu dejstvu, da ni večjih tehnoloških omejitev popolnega »pletenja« mreže elektronskih naprav, teh omrežij ni ravno veliko. Zaradi dveh ovir, je prepričan vodja projekta, profesor Lars Dittmann. Splošno prepričanje uporabnikov je, da nadzor nam omrežnimi napravami presega njihovo znanje (je prekompleksen in se omrežja temu primerno bojijo). Vzporedno pa se poraja tudi strah staršev, da bi na primer daljinski vklop pečice prek interneta omogočil otroku, ki bi se naučil upravljanja naprav, da prek spleta povzroči pravo malo domačo katastrofo.
Predstavljena rezultata projekta sta programska oprema, ki omogoča preprost oddaljen nadzor (prek interneta) nad napravami, in domači medijski prehod (home media gateway), naprava za zahtevnejši nadzor na osnovi operacijskega sistema Windows Vista. Programska oprema omogoča takojšnje in samodejno prepoznavanje nove naprave v omrežje, kar pomeni, da uporabniku ni potrebno veliko tehničnega znanja, ko namešča novo napravo. Omrežje je možno upravljati prek številnih naprav, kot so mobilni telefon, dlančnik ali osebni računalnik.
Strah staršev so odpravili tako, da so v omrežje vključili identiteto uporabnikov ter jim dodali različne pravice. Najlažje je to ponazoriti s primerom: Ko odrasla oseba pride domov, to sporoči omrežju. Na primer, da svojo številko PIN vtipka prek tipkovnice blizu vhodnih vrat. Omrežje ve, da je odgovorna oseba dosegljiva, zato otrokom dovoli uporabo »nevarnih« naprav. Če pa te ni doma, omrežje ne dovoli uporabe potencialno nevarnih naprav, lahko pa tudi onemogoči gledanje neprimernih programov na televiziji.
Arhitektura pametnega omrežja omogoča uporabo omrežnega protokola, ki je na voljo. Od protokola IP do KNX, ki je evropska ožičena osnova za hišne kontrolne sisteme (pametna hiša). V okviru projekta Estia so v Gorenjevem oddelku Inteligentni dom razvili aparate, ki za povezovanje uporabljajo komunikacijski protokol EHS, električno omrežje pa kot komunikacijski medij. Sporočila med napravami so ustvarjena glede na predpis CECED/CHAIN – AIS, kar pomeni, da lahko naprave vključimo v katero koli s CECED združljivo omrežje, ki je sestavljeno iz gospodinjskih aparatov različnih proizvajalcev. Naprava je v omrežje povezana tako, da vmesnik NA (network adapter) pretvarja sporočila CECED s strani določene naprave v pakete EHS, ki se pošiljajo po električnem omrežju. Rezidenčni prehod te pakete sprejema in izvaja inverzni postopek ter preda prejeto sporočilo CECED naprej programski komponenti (bundle) ali gonilniku. Vsaka naprava ima svoj gonilnik, ki obdela sprejeto informacijo ter izvede nadaljnji postopek, s katerim obvesti uporabnika o napaki ali trenutnem stanju naprave.
Boro Jerabek, direktor Inovacijskega centra Gorenje: »Projekt 6. evropskega okvirnega raziskovalnega programa (6. FP EU) ESTIA je prvi evropski raziskovalni projekt v zgodovini, v katerem je Gorenje sodelovalo v okviru mednarodnega konzorcija podjetij in raziskovalnih institucij. Trajal je 27 mesecev in smo ga uspešno zaključili marca letos. ESTIO smo izvajali v okviru razpisa za razvoj informacijskih tehnologij. Nanaša se na tako imenovani Inteligentni dom, njegova osnovna ideja in inovacija pa je v prilagoditvi uporabe funkcij inteligentnega doma potrebam in željam ter navadam vsakega posameznika – personalizacija (glej pripeto zgibanko in spletno stran). Za Gorenje, ki razvija inteligentni dom za tržno realizacijo, pomeni aplikacija te inovacije pomembno konkurenčno prednost na trgu.«
www.ist-estia.org
