V zadnjih nekaj letih so naši pogledi uprti v očitne globalne klimatske spremembe, iščemo odgovore na okoljevarstvena vprašanja in se soočamo z geopolitično problematiko, katere srž je energija. Globalizacija je bolj kot kdajkoli prej trge povezala in naredila soodvisne, zato spremembe, katerim smo priča danes vplivajo tudi na oskrbo s hrano in zdravili. Nove dimenzije, ki jih je v naša življenja prinesla globalizacija pa narekujejo tudi oblikovanje novih vzorcev funkcioniranja pri zagotavljanju varnosti. Ta spoznanja nas na vsakem koraku opominjajo, da smo vsi zelo povezani – tako gospodarsko, tehnološko kot tudi socialno. Skozi povezanost vedno znova ugotavljamo, kako majhen je pravzaprav svet, da ni meja naši interaktivnosti. A priča smo še enemu dejstvu, ki prinaša še večji potencial: možnost, da te resne izzive rešujemo modro. Ker lahko, saj je danes za to na voljo dostopna tehnologija. Ker moramo, saj na to kaže porušeno ravnovesje sistemov. Ker želimo. IBM začenja pogovor s svetom zato, ker meni, da je čas za spremembe na bolje.

Modra energetika

Klimatske spremembe, naraščanje cen energentov in tehnološki napredek so dejavniki, ki spreminjajo kolektivno zavest potrošnikov. Vse več se jih iz pasivnih porabnikov spreminja v informirane in ozaveščene stranke, ki pri porabi energije želijo igrati aktivno vlogo. Današnja energetska omrežja so bila razvita v času, ko je bila energija poceni, ko nam naši vplivi na okolje niso bili poznani in, ko stranke niso bile del te enačbe. Omrežja so bila centralizirana, trdo upravljana, energijo pa jim je dobavljalo le majhno število velikih elektrarn. Neučinkovitosti v naših trenutnih omrežjih so sistemske. Z malo ali nič »lastne pameti« za razporejanje obremenitev in nadzor pretoka energije omrežja po svetu letno izgubijo toliko energije, kot bi jo potrebovali za oskrbo celotne Indije, Nemčije in Kanade skupaj.
IBM lahko danes energetskim podjetjem pomaga dodajati nivo digitalne inteligence na obstoječa omrežja. Ta modra omrežja uporabljajo senzorje, merilnike, digitalne nadzorne plošče in analitična orodja za nadzor dvosmernega pretoka energije, čez celotno območje od elektrarn do vtičnic. Elektro podjetje lahko optimizira učinkovitost omrežja, prepreči izpade, jih hitreje odpravi in potrošnikom omogoči, da sami upravljajo porabo vse do zadnjega omreženega aparata. Modra omrežja lahko vključujejo nove trajnostne vire kot sta vetrna in sončna energija ter vzajemno delujejo na distribuirane vire energije ali električna vozila priključena v omrežje.

Moder promet

Z leti so avtomobili postali »pametnejši«, a ceste bodo kmalu postale še pametnejše. Svetovna mesta se vse bolj soočajo s problemom, ko gradnja novih cest ali dodajanje voznih pasov enostavno ni več mogoče, četudi so pritiski naraščajočega prometa vse večji. V ZDA je na primer število prebivalcev med leti 1982 in 2001 zraslo za skoraj 20%, v istem času pa se je promet povečal za kar 236%. Gradnja prometne infrastrukture je torej omejena, mogoče pa je inteligenco vgraditi v ceste in avtomobile: senzorji ob robu vozišča, RFID značke in GPS navigacijske sisteme.

Primer dobre prakse je na primer mesto Stockholm, kjer je modri sistem za cestninjenje zmanjšal promet in emisije toplogrednih plinov. Število zastojev je zmanjšal za 20%, količino škodljivih emisij pa za 12%, hkrati pa drastično povečal uporabo javnega prevoza, kar 40.000 več dnevnih uporabnikih javnega prevoza. Modri prometni sistemi povečujejo konkurenčno prednost mest vse od Londona do Singapurja, veliko mest jim bo še sledilo. V Londonu je na primer sistem za upravljanje z zastoji zmanjšal promet na raven iz sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja. V Singapurju pa sistem za napovedovanje prometa pomaga preusmerjati in upravljati promet po celem mestu ter s tem preprečuje večje zastoje in gnečo. Promet je bila ena od tem na konferenci IBM Global Innovation Outlook, kjer so se največji svetovni umi spraševali, kako izboljšati avtomobile, ceste, javni prevoz in transport blaga. Več informacij o tem lahko najdete na:

http://www.ibm.com/ibm/ideasfromibm/us/smartplanet/topics/traffic/200812...

Modra prehrana

S tem, ko je svet postal bolj globalno povezan, so sistemi za proizvodnjo, transport in procesiranje hrane postali zapleteni in neučinkoviti. Ta neučinkovitost vpliva na pomanjkanje, varnost, dolgoročno vzdržljivost in ceno hrane. Ti izzivi in možne rešitve za navedene probleme so glavna tema pogovorov na blogu imenovanem »Building a smarter planet«.
Dejstva v nadaljevanju so vredna razmisleka:
• V razvitih državah več kot 30% kupljene hrane konča v smeteh.
• Samo v ZDA gre v smeti za 48 milijard dolarjev hrane letno.
• V Ameriki letno beležijo kar 76 milijonov primerov bolezni, ki nastanejo zaradi neustrezne ali pokvarjene hrane.
• 75% jabolk prodanih v mestu New York prihaja iz zahodne obale ali iz uvoza, čeprav v tej zvezni državi proizvedejo več jabolk, kot jih pojedo prebivalci tega mesta.

Nekatere izzive današnjih živilskih sistemov v svetu si lahko ogledate v video posnetku na naslovu:

http://www.youtube.com/watch?v=1DAR5wW19Eg&fmt=18
Priložnost za izboljšanje varnosti in dolgoročne vzdržljivosti svetovnih živilskih sistemov zahteva zmes tehnologije, inovacij, sprememb v politiki in prilagoditev vedenja. Če želite izvedeti več o tej temi, o tem kaj IBM in drugi načrtujejo za izboljšanje razmer, ali, če želite prispevati lasten pogled na to, kako izgraditi pametnejši živilski sistem, obiščite spletno stran: http://www.ibm.com/think. Za več informacij obiščite novinarsko središče pobude »Smarter planet« na naslovu:
http://www-03.ibm.com/press/us/en/presskit/26094.wss

Če upoštevamo začrtano pot razvoja, ki poganja zemljo danes, je jasno da bomo morali delovati veliko bolj modro in učinkovito, še posebej, ko iščemo nova področja za naložbe, ki bodo poganjale gospodarsko rast, in, ko iščemo izhod iz globalne recesije. Na srečo lahko to sedaj storimo. Podjetja na novo zastavljajo svoje sisteme in uporabljajo tehnologijo na nove načine.