Po ugotovitvah iz revizije, ki zajema obdobje od 1. januarja 2004 do 26. septembra letos, se je vsebina projekta eZdravje v večjem delu revidiranega obdobja pomembno razlikovala od projektnih načrtov. Nekateri podprojekti eZdravja so se namreč pomembno spremenili, nekateri ukinili in drugi na novo uvedli.
Po koncu projekta eZdravje bosta po ugotovitvah sodišča na področju zdravstva v državi delovala dva velika, a vsebinsko podobna informacijska sistema. Sistem iz projekta eZdravje bo namenjen obdelavi zdravstvenih podatkov, obstoječi sistem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa obračunavanju zdravstvenih storitev.
Nekateri podprojekti eZdravja ne pomenijo novih samostojnih informacijskih rešitev, temveč le nadgradnjo obstoječih zdravstvenih programskih rešitev komercialnih ponudnikov, čeprav je ministrstvo utemeljilo potrebo po projektu eZdravje prav z njihovim tehnološkim zaostankom in nepovezljivostjo. Po oceni sodišča se s tem veča tudi odvisnost deležnikov na področju zdravstva od prodajalcev obstoječih komercialnih programskih rešitev.
Projektne naloge, pristojnosti in odgovornosti sodelujočih v eZdravju v revidiranem obdobju niso bile jasno opredeljene, izvajanje projekta pa ni bilo ustrezno koordinirano in nadzorovano. Ministrstvo ob koncu revidiranega obdobja še ni opredelilo pravno-formalne oblike ali predvidenega datuma ustanovitve organizacije, ki naj bi po projektnih načrtih v prihodnje podpirala izvajanje informacijskih rešitev, razvitih v okviru projekta, izhaja iz revizije.
Posamezni podprojekti so se po ugotovitvah revizorjev izvajali s pomembnimi časovnimi zaostanki, ministrstvo pa ni vzpostavilo učinkovitega sistema za spremljanje uresničevanja projektnih mejnikov in za odzivanje pri odstopanjih.
Ministrstvo je do decembra 2012 za projekt eZdravje porabilo vsaj 8,8 milijona evrov, toda ni imelo celovitega pregleda nad izdatki v okviru projekta. Tako v nekaterih pogodbah za izdelke in storitve ni jasno opredelilo predmeta naročila in pričakovanih izdelkov. Plačalo je delo na nekaterih podprojektih, javnih naročilih in drugih nalogah, ki jih je kasneje deloma ali v celoti ukinilo. V nekaterih primerih pa je za delo na enakih ali zelo podobnih nalogah plačevalo več pogodbenim partnerjem.
V nekaterih primerih ministrstvo ni ustrezno terminsko načrtovalo finančnih sredstev za izvajanje projekta, saj je nakupe nekatere strojne in programske opreme projekta izvedlo eno do dve leti, preden jo je dejansko lahko uporabilo. V vmesnem času so opremi že tekli garancijski roki, ministrstvo pa je plačevalo vzdrževanje, licenčnine in podobne storitve, še ugotavlja računsko sodišče.
STA
