Globalna raziskava je analizirala 270 spletnih strani in omrežij Peer-to-Peer (P2P), 108 prenosov programske opreme in 155 plošč CD/DVD ter opravila intervjuje z 2077 domačimi uporabniki in 258 vodji ali direktorji informatike. Raziskovalci so ugotovili, da ponarejena programska oprema, ki ni že nameščena ob nakupu računalnika, v 45 odstotkih izvira z interneta, kar 78 odstotkov te programske opreme, prenesene s spletnih strani ali omrežij P2P, pa vključuje vohunske programe. 36 odstotkov te programske opreme je vsebovalo trojance in reklamne programe.

Najpomembnejše ugotovitve raziskave:
• 64 odstotkov udeležencev raziskave je poznalo nekoga, ki je uporabljal ponarejene programe in imel zato težave z varnostjo;
• v 45 odstotkih primerov je ponarejena programska oprema upočasnila delovanje osebnega računalnika, uporabniki pa so morali programsko opremo namestiti ponovno;
• 48 odstotkov vprašanih je povedalo, da jih pri uporabi ponarejene programske opreme najbolj skrbi izguba podatkov;
• 29 odstotkov vprašanih je najbolj skrbela kraja identitete.

IDC-jeva raziskava je prav tako raziskala presenetljivo pogostost nameščanja programske opreme na poslovne računalnike s strani končnih uporabnikov, kar je prav tako metoda za vnašanje nevarne programske opreme v delovni ekosistem. Čeprav je samo 38 odstotkov IT-vodij potrdilo, da se to dogaja, je na drugi strani nameščanje osebne programske opreme na računalnike v lasti podjetja priznalo 57 odstotkov delavcev. Skrb zbuja dejstvo, da je samo 30 odstotkov vprašanih IDC-ju povedalo, da je programska oprema, ki so jo namestili na službene računalnike, bila tudi brez težav. 65 odstotkov IT-vodij se je strinjalo, da programska oprema, ki jo namestijo uporabniki sami, povečuje varnostno tveganje organizacije. V mnogih podjetjih je tako ranljiva točka pri zagotavljanju varnosti omrežja.