Raziskava je namreč pokazala, da 60 odstotkov spletnih strani, ki ponujajo ponarejeno programsko opremo ali omogočajo orodja za to, predstavlja različne stopnje ogrožanja varnosti informacijskega sistema[ii]. Raziskava BSA/IDC je tudi pokazala, da ima 43 odstotkov vseh osebnih računalnikov po svetu nameščeno ponarejeno ali nelicenčno programsko opremo v vrednosti okoli 51,5 milijarde USD letno[iii].

V zadnjih nekaj letih je Microsoft prejel več kot 280 tisoč poročil uporabnikov, ki so nevede kupili ponarejeno programsko opremo. To kaže ne le na naraščajočo skrb za škodo, ki je bila povzročena s ponarejeno programsko opremo, ampak tudi na potrebo po zaščiti uporabnikov prek različnih izobraževalnih pobud in organov pregona. Zato Microsoft sodeluje s skupnostmi, državnimi institucijami in lokalnimi pravnimi organi, da bi zaščitil internetne uporabnike. Prodaja piratske programske opreme je že povzročila resno škodo nedolžnim uporabnikom, malim podjetjem, tehnološkim inovacijam in posledično svetovnemu gospodarstvu. Internet kot vir za distribucijo ponarejene programske opreme je privlačen za kriminalne združbe, saj zagotavlja določeno stopnjo anonimnosti za njihovo početje.

Microsoftova strategija boja proti piratstvu programske opreme vključuje razvoj bolj izpopolnjenih forenzičnih tehnologij za identifikacijo ponarejenih izdelkov, izobraževalne forume, izvajanje lokalnih pravnih delavnic in pravnih ukrepov ponarejevalcem programske opreme in spletnim piratom. Microsoft bo v okviru dneva zaščite uporabnikov na spletu še naprej nadzoroval spletne strani, ki omogočajo nalaganje ponarejene programske opreme ali pošiljanje le-te po e-pošti, z ustanovitvijo projektne skupine za nadzor spletnih strani in strežnikov, ki jih pirati pogosto uporabljajo za izmenjavo povezav na nelegalne vsebine. V samo enem letu je Microsoft v regiji srednje in vzhodne Evrope odstranil več kot 500 tisoč tovrstnih povezav ter s tem zaščitil uporabnike pred spletnim piratstvom.