
»A veš, kaj je to strežnik? Stavim, da veš. Strežnik je smešen zaboj z lučkami. Rad se druži z drugimi računalniki. Strežnike imajo veliki ljudje v pisarnah. Pisarne so dolgočasna mesta, kamor gredo odrasli početi dolgočasne reči. Pisarne so razlog za to, da so ljudje slabe volje in govorijo grde besede.
Ampak – vsi strežniki niso dolgočasni. Nekateri celo ne živijo v pisarnah, ampak v stanovanjih in hišah ljudi. Morda celo v tvoji hiši! In kako pride tja? Hmm, če se imata mami in oči resnično rada, oči mamici kupi prav posebno darilo – kupi ji »ostani-doma-strežnik«! In potem ga namesti. Je prav preprosto in vse lahko naredi sam.
Ko je strežnik nameščen, so lahko vsi računalniki, ki jih imate doma, med seboj povezani. Člani vaše družine si lahko med seboj delijo in izmenjujejo slike, glasbo in še mnogo drugih stvari. Če imate doma tak strežnik, je mogoče te stvari deliti tudi z ljudmi zunaj vaše hiše. Na primer z babicami in dedki. Ali pa stricem, ki ima vonj po lubju. Ali pa celo s teboj – takrat, ko te ni doma, se lahko priključiš v vaš strežnik in vse, kar imaš doma, ti je na voljo tudi drugje.
Pa še za nekaj je ta strežnik dober. Poskrbi za to, da se tvoje datoteke ne izgubijo, tudi če se kaj slabega zgodi tvojemu računalniku. Vse tvoje datoteke so namreč varno shranjene tudi v strežniku in ne le v tvojem računalniku.
Misliš, da je strežnik nekaj finega? Seveda … Ampak vsi pa ne mislijo tako. Nekateri mislijo, da strežniki nimajo kaj delati doma in da so dobri le za pisarno. Nekateri se lahko celo norčujejo iz tvojega »ostani-doma-strežnika«. Nekateri se lahko celo norčujejo iz tebe. A to ni nič takega. Veš zakaj ni nič takega? Ker se norčujejo iz zavisti. Globoko v sebi si tudi oni želijo, da bi tudi njim očka kupil »ostani-doma-strežnik« in bi lahko gledali, kako utripajo lučke na samo njegovem strežniku. A ti imaš mamico in očka, ki te imata rada, in še Windows Home Server povrhu! A nisi srečen? Stavim, da si«.
Zoran Banovič