Perspektivna in učinkovita različica operacijskega sistema Linux se predvsem ponaša z majhnostjo. S komaj 30 MB v zrcalni sliki ter 100 MB zavzetega prostora na disku oziroma ob uporabi zagonskega CD-medija v notranjem pomnilniku se uvršča v vrh majhnih Linuxovih distribucij. Še več, od konkurence se pozitivno razlikuje tudi po aktualnosti jedra, saj uporablja različico 2.6.25.
Preizkusili smo različico 2.0, ki jo je široka spletna skupnost dala v javnost letošnjega aprila. Povod za našo radovednost je prizadevanje Davida Ožure, ki skrbi za slovensko podporo projektu. Sadove njegovega dela lahko vidimo na slovenski Wikipediji (http://sl.wikipedia.org/wiki/SliTaz) ter uradnem forumu (http://forum.slitaz.org/#idx5). Med pohvale distribuciji lahko prištejemo prepoznavanje gonilnikov, bogato zbirko uporabnih programov za tako majhen sistem in skromne strojne zahteve. Graje vredno je na žalost pomanjkanje podpore slovenščini. Ni prevoda v naš materni jezik in tudi naše strešice v sistemu brez dodatnih posegov v nastavitve ne delujejo. Pogrešali smo še možnost namestitve pred zagonom sistema z medija in podporo video datotekam. Vsi minusi izhajajo iz neodločenosti Linuxove distribucije o lastni identiteti, kajti uporabnik ima na izbiro namizni ali strežniški sistem. Pri tako majhnem sistemu bi bila dovolj ena možnost in tista toliko bolj dodelana. Kot tak je najprimernejši za tako imenovani rešilni sistem, saj vsebuje vsa potrebna temu namenjena orodja, ali za namizni računalnik z minimalnimi potrebami. Za slednje aktivnosti hrani v svojem arzenalu MP3-predvajalnik, program za delo s slikami, P2P-odjemalca, pripomoček za kopiranje CD/DVD-medijev, PDF-pregledovalnik, priljubljen spletni brskalnik in nekaj iger. Seveda se distribucija zlahka nadgradi, a v tem primeru izgubi osnovno poslanstvo.
Moj mikro, September 2009
