Obstaja že več kot 6 milijard pametnih čipov, mikroelektronskih naprav, ki se lahko vgradijo v različne vsakdanje predmete od hladilnika do avtobusnih vozovnic. S tehnologijo radiofrekvenčne identifikacije lahko pametni čipi avtomatsko obdelujejo podatke, ko jih približamo čitalnikom, ki jih aktivirajo, ujamejo njihov radijski signal, nato pa z njimi izmenjujejo podatke. Najdemo jih lahko v prepustnicah, ki jih ljudje uporabljajo za vstop v svoje pisarne, ali pa v pametnih karticah, s katerimi plačujejo cestnino. Evropska komisija je danes sprejela vrsto priporočil, s katerimi želi zagotoviti, da vsi, ki se ukvarjajo z oblikovanjem ali upravljanjem tehnologije na osnovi pametnih čipov, spoštujejo osnovne pravice posameznika do zasebnosti in varstva podatkov, ki so zapisane v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, razglašeni 14. decembra 2007.
„Pametni čipi so obetavna tehnologija prihodnosti, ki lahko naše življenje poenostavi na mnogo načinov. Gre za vsakdanje predmete, ki naenkrat postanejo pametni, tako da se priključijo na omrežje in izmenjujejo informacije. Nekako tako kot pametni hladilniki, ki vas opozorijo, da je vašemu mleku potekel rok trajanja, ali pametna embalaža hrane, ki starše opozori na možne alergije,“ je povedala Viviane Reding, evropska komisarka za informacijsko družbo in medije. „Uporaba majhnih, pametnih čipov, ki omogočajo komunikacijo med predmeti, ima jasne ekonomske potenciale, toda Evropejci te nove tehnologije ne bi smeli uporabljati nepoučeni. Zato je Komisija danes izdala nujna priporočila za zadevni sektor. Evropskim potrošnikom je namreč treba zagotoviti, da bo njihova zasebnost tudi v spreminjajočem se tehnološkem okolju ostala nedotakljiva, če in ko gre za njihove osebne podatke. Komisija zato želi, da bi potrošniki s pomočjo tehnologije z radiofrekvenčno identifikacijo imeli nadzor nad varnostjo svojih podatkov, kar je najboljše zagotovilo za gospodarski uspeh. Nenazadnje bo evropski delež na globalnem trgu pametnih čipov v naslednjih osmih letih dosegel 35 odstotkov.“
Tehnologija na osnovi pametnih čipov oziroma radijskega sledenja ima lahko in tudi že ima močan vpliv na delovne naloge, javne storitve ali potrošniške izdelke, od učinkovitejšega recikliranja in zdravstva do hitrejšega plačevanja cestnine in hitrejšega dostopa do prtljage na letališčih. Da bi bila Evropa na te spremembe pripravljena, je Komisija danes oblikovala naslednja načela za varstvo zasebnosti in varstvo podatkov pri njihovi uporabi:
- Potrošniki morajo vedeti, ali izdelki, ki jih kupijo v trgovinah, uporabljajo pametne čipe ali ne. Kadar potrošniki kupijo izdelke s pametnimi čipi, je te treba takoj avtomatsko, brezplačno ter na samem prodajnem mestu izključiti, razen če potrošnik izrecno izrazi željo, naj čip ostane vključen. Da se prodajalcem ne povzroča odvečnih bremen, so dovoljene tudi izjeme, vendar šele potem, ko je bil ocenjen vpliv čipa na zasebnost.
- Podjetja ali javni organi, ki uporabljajo pametne čipe, bi morali potrošnikom zagotoviti jasne in enostavne informacije, da slednji vedo, ali bodo njihovi osebni podatki uporabljeni, za kakšno vrsto podatkov gre (npr. ime, naslov in datum rojstva) ter za kakšen namen se bodo uporabljali. Naprave, ki čitajo podatke, shranjene na pametnih čipih, bi morali jasno in razumljivo označiti, obenem pa odpreti kontaktno točko, kjer lahko državljani pridobijo dodatne informacije.
- Organizacije in združenja prodajalcev bi morala spodbujati potrošniško ozaveščenost o izdelkih, ki vsebujejo pametne čipe, npr. s pomočjo skupne evropske oznake za tovrstne izdelke.
- Podjetja in javni organi bi morali pred uporabo pametnih čipov izvajati presoje vpliva na varstvo zasebnosti in podatkov. Na podlagi teh presoj, ki bi jih nato pregledali nacionalni organi za varstvo podatkov, bi morali zagotoviti varnost in učinkovito zaščito osebnih podatkov.
Leta 2008 je bilo po svetu prodanih 2,2 milijarde naprav z radiofrekvenčno identifikacijo, kakršne se npr. uporabljajo za plačevanje cestnine ali pri identifikaciji vsebnikov za transport. Približno ena tretjina teh je bila prodana v Evropi. Vrednost svetovnega trga naprav z radiofrekvenčno identifikacijo je bila v istem letu ocenjena na okoli 4 milijarde evrov, do leta 2018 pa naj bi narasla na okoli 20 milijard evrov.
