Z novimi evropski pravili, ki so sicer še predmet usklajevanj, bo Evropa dobila en sam telekomunikacijski trg. "Tega danes še ni, ampak prej ali slej se bo to zgodilo," je dejal Vehovar.

Številčnost operatorjev in ponudnikov v Sloveniji vodi v še dodatno zaostruje konkurenčni boj in bitko za preživetje. Ta za uporabnika na kratki rok prinaša nizke cene, na dolgi rok pa bo zaradi pomanjkanja denarja za investicije trpela celotna vrednostna veriga, od razvijalcev storitev ter posledično tudi do končnih uporabnikov, je dejal.

Operaterji po vsej Evropi se soočajo z upadom prihodkov, saj rast na ne-govornih storitvah, kot je mobilni internet, ne nadomešča izpada pri govornih in SMS-sporočilih.

Razlogi za to so poleg krize in konkurence še povsem tehnološki - t.i. "over the top" aplikacije na širokopasovni osnovi, kot so Viber in Skype. "Temu se je treba prilagoditi, saj operaterji tega ne moremo spremeniti," je poudaril Vehovar.

Se pa na trgu dogajajo tudi pozitivni trendi - trg storitev v oblaku raste, število optičnih priključkov je v porastu, penetracija fiksnega širokopasovnega dostopa pa se je v enem letu povečala za 1,7 odstotne točke. Mobilno širokopasovno omrežje LTE je prav tako v porastu - pri Telekomu imajo po Vehovarjevih besedah trenutno okoli 200 baznih postaj.

V Telekomu sicer še vedno pogrešajo strategijo države na področju digitalne agende 2020, poleg tega pa so zaskrbljeni tudi glede prihajajoče nacionalne dražbe paketa mobilnih frekvenc.

V podobni dražbi frekvenc v Avstriji so se po njegovih besedah stroški uporabe frekvenc gibali v višini dvoletnih investicij. "Operaterji so plačali mnogo več, kot bi bilo smiselno", je dejal Vehovar, ob tem pa ponovil zaskrbljenost glede posledic pomanjkanja sredstev za investicije.

STA