Laboratorij BLI je v preizkusu tiskalniškega potrošnega materiala skušal kar najbolje simulirati pogoje, v katerih delujejo visokozmogljivi tiskalniki v poslovnih okoljih. Potrošni material so tako preizkušali na laserskem tiskalniku Lexmark T644, ki nudi tudi možnost vgradnje tonerjev z visoko kapaciteto, ki jih podjetja pogosto uporabljajo, saj so stroški črnila na izpisano stran nižji. Zaradi razširjenosti testiranega modela črno-belega laserskega tiskalnika je na voljo tudi več nadomestnih tonerjev različnih blagovnih znamk, v laboratoriju BLI pa so poleg originalno obnovljenih tonerjev izbrali še tonerje šestih proizvajalcev.
Pri BLI so skupaj preizkusili kar 72 tonerjev in ugotovili, da so originali še vedno boljša rešitev kot nadomestki. Preizkus kapacitete tonerjev je tako postregel z ne prav spodbudnimi rezultati. Medtem ko so Lexmarkovi originalno obnovljeni celo presegli obljubljeno število izpisanih strani (v povprečju so zmoglji 13.217 izpisov), pa so nadomestki v povprečju dosegli le 71 odstotkov obljubljenih izpisov (9.781 izpisov). Kot ugotavljajo pri BLI, med nadomestki kakovost tonerjev precej niha, saj so se nekateri izdelki zmogli približati originalom, spet drugi pa so povsem odpovedali. V povprečju pa je vsak deseti nadomestni toner zmogel izpisati manj kot tri četrtine obljubljenih strani.
Velike razlike so tudi pri zanesljivosti tonerjev, saj je skoraj tretjina nadomestkov (31 odstotkov) imela težave z zanesljivostjo delovanja, medtem ko je med preizkušenimi originalno obnovljenimi tonerji le eden izmed tonerjev deloval slabše od pričakovanj. Vsak peti nadomestni toner je bil bodisi neuporaben že ob namestitvi ali pa je natisnil manj kot 20 odstotkov strani v sprejemljivi kakovosti.
Preizkuševalci so tonerjem merili tudi kakovost izpisanih strani, kjer so ugotovili, da nekateri nadomestki ne ponujajo zadostne kakovosti izpisa v svoji življenjski dobi. Vsak 25. nadomestni toner je namreč postregel z nezadostno kakovostjo izpisa, bodisi pri izpisu besedila oziroma grafičnih elementov ali pa je med delovanjem povzročal druge anomalije (uhajanje črnila), ki so imele neposreden vpliv na slabšo kakovost izpisanih dokumentov.
