Zlasti je bil zaskrbljujoč proces usklajevanja novega ZEKom-1. Organi pregona so si namreč ponovno poskušali olajšati režim za dostop do podatkov o identiteti komunicirajočih posameznikov brez sodne odredbe, kot je to določal veljavni zakon, ki je sledil zahtevam 37. člena Ustave. Po posebnih naporih Informacijskega pooblaščenca je bila predlagana določba vendarle deležna kritike javnosti in umaknjena iz predloga zakona. Ne glede na navedeno, pa mora Informacijski pooblaščenec opozoriti, da gre za že skoraj simptomatične in vztrajne poskuse organov pregona, ki poskušajo z neprepričljivimi obrazložitvami in z različnimi zakoni (kljub sodbam Ustavnega sodišča) zmanjšati raven komunikacijske ter informacijske zasebnosti na način, da bi si olajšali dostop do identitete komunicirajočih. Informacijski pooblaščenec prav tako ugotavlja, da policija vztrajno poskuša povečati svoja pooblastila, ne da bi te ukrepe argumentirala z analizami, ki bi utemeljile, da so dodatna pooblastila: nujna, učinkovita in sorazmerna s posegi v temeljne človekove pravice.
Informacijski pooblaščenec je ob tem v preteklem letu na obeh področjih delovanja Pooblaščenca ponovno prejel izredno veliko število vlog posameznikov, pa naj gre za zaprosila za mnenja, prijave ali pritožbe. Takšne razmere so sicer po eni strani razveseljujoče, ker nedvomno pričajo o tem, da posamezniki vse bolj razumejo namen in pomen obeh človekovih pravic v pristojnosti Pooblaščenca. Hkrati pa ne smemo mimo dejstva, da gre tudi v letu 2012 tolikšno povečanje števila pritožbenih in inšpekcijskih zadev pripisati tudi nekaterim zaskrbljujočim ravnanjem, na eni strani organov zavezancev na področju dostopa do informacij javnega značaja, kot tudi vse težje obvladljivim željam po obdelavi osebnih podatkov najrazličnejših upravljavcev zbirk osebnih podatkov, tako v zasebnem kot tudi v javnem sektorju.
Informacijski pooblaščenec je v letu 2012 izdal 256 odločb v pritožbenih postopkih na področju dostopa do informacij javnega značaja, pri čemer so pritožbeni postopki pravno vse zahtevnejši. Z vsebinskega vidika je porast pritožb glede na 2011 zaznati na področju zaračunavanja stroškov, pritožb, ki jih vlagajo mediji, ter pritožb s področja dostopa do dokumentacije iz postopkov javnih naročil. V letu 2012 je Informacijski pooblaščenec glede na leto 2011 prejel tudi precej večje število vlog za pojasnila, mnenja in razlago prakse, tako s strani prosilcev kot s strani zavezanih organov. Po oceni Informacijskega pooblaščenca so prosilci s pravico dostopa do informacij dobro seznanjeni in jo v praksi pogosto uresničujejo, na drugi strani pa je pri organih (tudi zaradi pomanjkanja kadrovskih in finančnih virov) še vedno zaznati nepoznavanje oz. ne-seznanjenost z obveznostmi, ki jih prinaša Zakon o dostopu do informacij javnega značaja. Ta problematika je prisotna zlasti v organih širšega javnega sektorja (javni zavodi, druge pravne osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb). Zato je Informacijski pooblaščenec za te zavezance izvedel več brezplačnih delavnic in predstavitev.
Na področju varstva osebnih podatkov je v letu 2012 Pooblaščenec obravnaval 725 inšpekcijskih (6% več kot v letu 2011) in 158 prekrškovnih postopkov (16% več kot v letu 2011). Z vidika razvoja trendov na tem področju pa je treba izpostaviti računalništvo v oblaku (angl. cloud computing), ki igra z vidika varstva osebnih podatkov na področju tehnološkega razvoja čedalje pomembnejšo vlogo. Pooblaščenec je s ciljem prispevanja k vzpostavitvi ustreznih standardov na tem področju v letu 2012 kot eden prvih nadzornih organov v EU v sodelovanju s Cloud Security Alliance (CSA) - Slovenia Chapter, Slovenskim odsekom ISACA ter Zavodom e-Oblak, Eurocloud Slovenia izdal smernice za varstvo osebnih podatkov pri računalništvu v oblaku.
