Pooblaščenec opaža, da zahteve, ki jih prejema na obeh področjih, postajajo vse zahtevnejše in kompleksnejše. Na področju dostopa do informacij javnega značaja število izdanih odločb hitro narašča – leta 2008 je Pooblaščenec izdal 129 odločb, leta 2009 že 161. Večini pritožb je Pooblaščenec ugodil ali delno ugodil. Najpogosteje uporabljena izjema pri organih javnega sektorja je bila varstvo osebnih podatkov, kar ponovno potrjuje pravilnost odločitve zakonodajalca, ko je pred petimi leti v isti organ združil nekdanja Inšpektorat za varstvo osebnih podatkov in Pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja. Nedvomno je namreč lažje strokovno odločati, če sta praksa in znanje z obeh področji na istem mestu. Prosilci so se največkrat pritožili nad odločitvami ministrstev, upravnih enot in občin.

Tudi na področju varstva osebnih podatkov obseg dela narašča. V lanskem letu je Pooblaščenec rešil več kot 600 inšpekcijskih zadev, od tega okrog dve tretjini v zasebnem sektorju in okoli sto inšpekcijskih ogledov po uradni dolžnosti, v okviru katerih je pregledoval naključno izbrane upravljavce, ki obdelujejo večjo količino osebnih podatkov. Zaradi kršitev Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) je Pooblaščenec uvedel nekaj več kot 160 postopkov o prekršku, izrekel pa je skoraj 60 opozoril, nekaj manj kot 70 opominov in 26 glob, med katerimi je, kot že navedeno, tudi najvišja doslej v višini 112.000 eurov. Najpogostejše kršitve so nezakonita obdelava osebnih podatkov, pomanjkljivo zavarovanje osebnih podatkov, napačno ali nezakonito neposredno trženje in nepravilno ali nezakonito izvajanje videonadzora. Vse višje zavedanje o pravici do varstva osebnih podatkov se kaže tudi pri številu izdanih mnenj in odgovorov, ki se je v primerjavi z letom poprej povečalo za skoraj polovico. Najpogostejša vprašanja so se nanašala na področja uradnih postopkov (sodni, upravni, policijski) in delovnih razmerij.

Kljub dobremu sodelovanju z državnimi organi (Pooblaščenec je med drugim sodeloval pri več projektih, ki so se dotikali tudi vprašanja zasebnosti, kot so ustanovitev Nacionalnega preiskovalnega urada, eZdravje, eSociala. eVEM idr.), pa Pooblaščenec praktično od začetka svojega delovanja opozarja na odsotnost zakonodaje na področju varstva zasebnosti na delovnem mestu, ki bi v enem zakonu v celoti postavila temelje za ureditev vprašanja nadzora na delovnem mestu in uporabe elektronskih sredstev, kot so internet, elektronska pošta, mobilni telefoni ipd. Zaradi pomanjkanja iniciative se je Pooblaščenec lani odločil, da sam pripravi okvirno besedilo Zakona o zasebnosti na delovnem mestu, vendar se resorni ministrstvi za pravosodje in delo, družino in socialne zadeve (še vedno) ne moreta dogovoriti, katero bo zakon pripravilo in ga poslalo v zakonodajni postopek. Ideja in predstavljene rešitve so torej na papirju, v praksi pa je zasebnost na delovnem mestu še vedno zakonsko nejasna.

V lanskem letu so pri Informacijskem pooblaščencu potekali intenzivni razgovori s predstavniki OECD, ki so zelo strogo in podrobno ocenjevali slovensko ureditev na področju transparentnosti javne uprave in varstva osebnih podatkov. Dobili smo visoke ocene in pohvale in tudi zato bo Slovenija jutri lahko podpisala sporazum s to prestižno organizacijo. OECD je zaradi naše visoke strokovnosti in dobre zakonodaje predstavnike Informacijskega pooblaščenca lani tudi povabil v Pariz na konferenco držav, ki bi se rade včlanile v OECD, kjer nas je OECD predstavili kot državo, ki naj bo na področju dostopa do informacij javnega značaja in varstva osebnih podatkov zgled.