Pri javnih naročilih namreč pogosto prihaja do nerazumevanja procesa razvoja programskih rešitev in vprašanja lastništva izvorne kode - ta je nujna za kasnejše prilagajanje programske opreme -, kar lahko privede do odvisnosti od razvijalca in številnih drugih težav, so izpostavili udeleženci današnjega posveta.
Kot je poudaril Samo Bertoncelj iz centra za informatiko Mestne občine Ljubljana, se morajo naročniki zato zavedati, da so lastniki procesa razvoja programske opreme. Njihova odgovornost je, da ustrezne zahteve, npr. po lastništvu izvorne kode, vgradijo v pogodbo z razvijalcem. Zato je treba o tem ozavestiti odločevalce na lokalni in državni ravni in razviti enotno naročevalsko metodologijo.
Maja Lubarda iz urada informacijskega pooblaščenca je ob tem izpostavila, da v primeru prenosa avtorskih pravic izvorna koda za določeno programsko rešitev postane informacija javnega značaja. Pojasnila je še, da direktiva o ponovni uporabi informacij javnega sektorja zahteva večjo odprtost javnega sektorja, kar bo pomenilo tudi, da bo na javnih naročilih poudarek na ponudnikih, ki ponujajo odprte standarde.
Da javni sektor potrebuje jasna priporočila so menili tudi nekateri predstavniki razvijalskih podjetij. Stane Stefančič iz družbe Genis je tako poudaril, da javna IT-naročila niso nepomembna zadeva, saj močno vplivajo na učinkovitost celotne države. Vlada bi zato morala sprejeti enotne smernice o izvorni kodi in tudi izvajati nadzor nad spoštovanjem pravil. Ob tem je opozoril tudi na neenak odnos javnega sektorja do domačih razvijalcev v primerjavi s tujimi multinacionalkami.
Te izvorno kodo večinoma razumejo kot poslovno skrivnost in jo praviloma ne delijo. Pri Microsoftu npr. dostop do izvorne kode za namene preverjanja varnosti v omejen obsegu omogočajo državnim ustanovam, je povedal Peter Kalan iz slovenske podružnice Microsofta.
STA
