Za postavitev oziroma prenovo prostorov so doslej porabili že 12 milijonov evrov sredstev, v razvojno in laboratorijsko opremo pa so vložili še štiri milijone evrov. Za celotni projekt vzpostavitve RC IKT pa bodo v celotnem obdobju, ki se bo sklenilo konec 2014, namenili preko 30 milijonov evrov, je pojasnil direktor RC IKT Roman Kužnar.
Leta 2011 ustanovljeni RC IKT sicer že zaposluje okoli 90 ljudi, v tehnološkem parku pa deluje že 38 podjetij (od tega 15 startup podjetij), ki zaposlujejo približno 200 ljudi.
Letno organizirajo preko 60 različnih dogodkov, v katere je vključenih več kot 1000 udeležencev, v preteklem letu so izvedli preko 100 mentoriranj za mlade podjetnike.
RC IKT je ob dogodku gostil tudi predstavnike vseh 17 razvojnih centrov slovenskega gospodarstva. Ti so si zastavili cilj ustvariti 130 mednarodnih prijav intelektualne lastnine.
Od začetka operacije leta 2011 pa so razvojni centri dejansko prijavili že več kot 120 mednarodnih prijav intelektualne lastnine, do konca leta 2014, ko se zaključi operacija financiranja razvojnih centrov, pa naj bi jih bilo skoraj 250.
Direktor Razvojnega centra Sieva in podpredsednik poslovodnega odbora Hidrie Miloš Šturm je pojasnil, da imajo razvojni centri že skoraj 800 zaposlenih. Ti v povprečju ustvarjajo za 30 odstotkov višjo dodano vrednost od slovenskega povprečja.
Država je razvojnim centrom slovenskega gospodarstva od leta 2011 namenila subvencije v vrednosti 179 milijonov evrov, skupaj z vložkom zasebnega sektorja pa vrednost celotne operacije znaša 457 milijonov evrov.
"Po treh letih delovanja razvojnih centrov ocenjujemo, da izkazujejo zelo pozitivne premike na področju raziskovalno-razvojnih dejavnosti v Sloveniji," je dejala generalna direktorica direktorata za podjetništvo, konkurenčnost in tehnologijo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Sabina Koleša.
Tak način sodelovanja med znanostjo in podjetji po njenih besedah predstavlja dober model za nadaljnji razvoj slovenskega gospodarstva. Na tej poti bo v letos začeti finančni perspektivi do leta 2020 pomembno vlogo odigrala tudi nastajajoča strategija pametne specializacije.
Z omenjeno strategijo bodo opredelili prioritetna področja raziskovalno-razvojnih vlaganj. Izbrali jih bodo na podlagi že doseženih kompetenc in potencialov, podprlo se bo celovite zastavljene projekte s ciljem razviti končne produkte in okrepiti internacionalizacijo.
STA
