Posvetovanje je razkrilo, da ni razširjene zahteve po nadaljnji zakonodaji EU, a se pričakuje, da bi bile v prihodnosti morda potrebne dodatne smernice. Razprave se bodo nadaljevale 11. novembra, ko bo potekalo „srečanje na vrhu o nevtralnosti omrežja“, na katerem bosta Komisija in Evropski parlament razpravljala o prihodnjem poročilu Komisije o nevtralnosti omrežja.

Javno posvetovanje je potekalo od 30. junija do 30. septembra. Komisija je z njim želela podrobneje proučiti vprašanja, kot so upravljanje internetnega prometa, preglednost in kakovost storitev, ter ugotoviti, ali so novi predpisi EU o telekomunikacijah zadostni. Glavne ugotovitve so:

• Splošno mnenje je, da bo revidirani zakonodajni okvir EU za telekomunikacije, sprejet leta 2009, zagotovil osnovna sredstva za reševanje vprašanj glede nevtralnosti omrežja. Velika večina sodelujočih meni, da se učinkovitost omenjenih predpisov EU ne bi smela ocenjevati, dokler se ne izvajajo in uporabljajo na nacionalni ravni.
• Sodelujoče strani so soglasne, da je upravljanje prometa potrebno in nujno za delovanje varnega in učinkovitega omrežja. Nekaj sodelujočih pa je izpostavilo, da se to sredstvo lahko zlorabi, tako da ima ena storitev prednost pred drugo. Poleg tega programska pregledovalna oprema za podatkovne pakete pomeni tveganje za zasebnost.
• Več sodelujočih je zaskrbljenih zaradi novih internetnih poslovnih modelov, ki bi v prihodnosti lahko povzročali težave za nevtralnost omrežja, zato so Komisijo prosili, naj pojasni razliko med internetom na podlagi „najboljših prizadevanj“ (t. i. best effort internet) in „upravljanimi storitvami“.
• BEREC – organ regulatorjev EU za telekomunikacije je posvaril pred možnostjo, da bi diskriminacija lahko ovirala konkurenco, pred potencialnimi dolgoročnimi posledicami za internetno gospodarstvo v smislu inovacij in svobode izražanja ter pred negotovostjo za potrošnike zaradi premajhne preglednosti.
• Industrijski akterji so na splošno zadovoljni s trenutnimi tržnimi strukturami, vendar se nekateri ponudniki vsebin bojijo, da bi spremembe mehanizmov za določanje cen – npr. plačilo za dostavo vsebine – lahko vodile v davek na inovacije.
• Mnogo sodelujočih je izrazilo pomisleke tudi glede blokiranja telefonskih storitev prek interneta (tj. internetne telefonije – VoIP) in nadzora pasovne širine pri nekaterih spletiščih.

Odzivi so vključevali maloštevilne pozive po najnižjih zahtevah glede kakovosti storitev na tej stopnji, so pa zahtevali jasno podporo standardom preglednosti, ki bi veljali za celotno panogo in na podlagi katerih bi potrošniki lahko sprejemali premišljene odločitve. Mnogo sodelujočih meni, da sama preglednost ne bi odpravila vseh pomislekov glede nevtralnosti omrežja, zlasti ne tam, kjer so ovire za zamenjavo ponudnika internetnih storitev.