V svetu ni neobičajno, da mobilni operater ponuja telefone pod svojo blagovno znamko. V preteklosti sta bila dva takšna poskusa tudi pri nas, spomnimo se le mobilnih telefonov »Dragon«, ki jih je ponujal Mobitel. Tušmobil Sirius W980 pa je telefon v Sloveniji manj znanega kitajskega izdelovalca Konka. Ne smemo soditi knjige po platnicah, tako tudi ne telefona po tem, kdo ga izdeluje. Večina mobilnih telefonov, tudi veliko bolj prepoznavnih blagovnih znamk je izdelana tam, tako da vsaj načeloma kvaliteta izdelka ne bi smela biti pod vprašanjem. In kako se je telefon obnesel v našem testu. Nekaj stvari na njem nas moti, predvsem baterija.

Telefon ima Mediatekov štirijedrni procesor s frekvenco delovanja 1,2 Ghz. Procesor je narejen po specifikaciji Cortex-A7, ki pa je prilagojena varčnosti, ne zmogljivosti. Zaslon diagonale 12 cm (4,8 palca) je Samsungov Super AMOLED, vendar ni polne HD ločljivosti (le 1280x720 pik). Pomnilnika tipa ram je 1 GB, poleg njega pa ima telefon še 16 GB tako imenovanega notranjega pomnilnika. Operacijski sistem je Android Jelly Bean (različica 4.2.1), zadnja kamera je ločljivosti 13 milijonov pik, prednja pa ločljivosti 720p. Posebnost telefona sta dve ležišči za kartici SIM.

Videz in občutek

Telefon je narejen iz plastike in presenetljivo lahek. Po velikosti in delno tudi obliki, ga je moč primerjati s Samsungovim telefonom Galaxy S3. Za polno ceno 350 evrov kaj več niti ne pričakujemo. Tipke so tri. Pod zaslonom je tipka za »domov«. Da je »fizična« niti ni tako slabo, saj imamo slabše izkušnje z nekaterimi telefoni, pri katerih so vse prednje tipke na dotik občutljive površine. Na levem robu je tipka za vklop, na desnem pa dvojna tipka za uravnavanje jakosti zvoka. Ti tipki sta postavljeni vzporedno (na enaki višini roba), kar nekoliko moti. Ko držimo telefon v eni roki in želimo uravnavati jakost zvoka s palcem, je kazalec natančno na tipki za vklop. Ne najbolje, saj, ko pritiskamo na »leva gumba«, kazalec deluje kot opora na drugem robu in namesto, da bi uravnavali jakost, telefon ugasnemo. Prav tako so te tipke neizrazite, ne dvigajo se veliko iz ravnine roba, sam rob pa je zaobljen, zato je ergonomija uporabe tipk slabša. Vemo, da so mehanske tipke lahko velik problem, če so cenene. Ne moremo vedeti, kakšne so vgrajene v ta telefon, bo pa to pokazala nekajmesečna uporaba.

Hrbtna plošča telefona ni nič posebnega. Oblikovno nas nekoliko moti odprtina, bolje rečeno luknja, pod katero je zvočnik. Njegova postavitev nam ni najbolj všeč. Pa tudi v nekaterih drugih zadevah je ta telefon posebnež. Antene (mobilno omrežje, Wifi in Bluetooth) so nalepljene na notranjo stran hrbtne plošče in povezane z elektroniko prek »odprtih kontaktov«, ki pa se lahko izrabijo, morda zaradi vlage celo oksidirajo. V tem primeru bomo imeli težave. Prav tako je nekoliko nerodno zatikanje hrbtne strani nazaj na njeno mesto, vendar ko se tega enkrat navadite (naučite) pravega postopka, je vse skupaj lažje.

Dober zaslon

Ker je zaslon Samsungov, ga že dobro poznamo. Njegovi Super AMOLED zasloni imajo piko sestavljeno le iz dveh, namesto treh podpik, zato je lahko slika nekoliko »slabša« v primerjavi z zasloni, kjer piko sestavljajo tri podpike. Na dotike občutljiva plast zazna tudi dotike prsta v tanjših rokavicah. Kar je sorodno vsem novejšim telefonom. Na splošno je odzivnost na dotike občutljive plasti dobra. Do neke mere nas je presenetila svetlost zaslona pri najvišji možno osvetlitvi. Slika je dobro vidna tudi, ko smo s telefonom zunaj. Opazno pa je, da v tem primeru zaslon zelo »uspešno« prazni baterijo. Samodejno prilagajanje svetlosti zaslona pa ne deluje najbolje, saj v primerih močne svetlobe ne poveča svetilnosti do najvišje možne vrednosti.

Brez navlake

Operacijski sistem Android je v primeru Tušmobilove različice brez uporabniškega vmesnika kitajskega izdelovalca posledično je manj nepotrebnih elementov. Takšna »čista« namestitev sistema pomeni, da mora uporabnik namestiti tudi nekatere aplikacije, kot je na primer prikazovalnik datotek paketa Office, ki je na večini telefonov že prednameščen. Da je sistem Googlov, podoben tistemu, ki ga imajo njegovi telefoni, pa še ne pomeni, da bodo posodobitve takoj na voljo. Posodobitve mora potrditi izdelovalec procesorja in veznega nabora, v tem primeru Mediatek, ki pa po naših podatkih v Evropi še nima ustreznega strežnika. Kdaj bo tega postavil, je še veliko vprašanje.

Prednost, vsaj kar se tiče slovenskih uporabnikov, je tudi ta, da na telefonu ni cela vrsta aplikacij, ki v Sloveniji ne delujejo. Drugače pa je uporabniški vmesnik podoben vmesniku sistema Android 4.2. Vključno z obvestilnim središčem, nastavitvenim menijem in tako dalje. Stabilnost sistema je, pa je ni. Večinoma težav s telefonom nismo imeli, le da je postalo okno v obvestilnim centrom, kjer so hitre nastavitve, neodzivno. Dotik na ikone ni deloval, dokler nismo telefona ponovno zagnali.

Zanimivo je, da so pri originalnem telefonu Konka W980 omogočene funkcije pametne uporabe, pri Tušmobilovem telefonu pa teh možnosti v meniju namestitev pravzaprav ni.

Slabša kamera

Vgrajena kamera je sicer ločljivosti 13 mega pik, vendar se tu tudi končna. Fotografije narejene zunaj, v dobrih svetlobnih razmerah so dobro, telefon pa pade pri fotografiranju znotraj prostora z bliskavico. Fotografije so zamegljene. Fotografska aplikacija ima celo vrsto nastavitev, fotografije pa lahko na telefonu tudi omejeno urejate.

Pod pokrovom

Procesor: Vgrajeni štirijederni procesor se dobro obnese v primerjavi z najbolj zmogljivimi dvojedernimi procesorji, vendar je daleč od konkurenčnih Snapdragon in Qualcomm šritijedernikom. Čeprav so aplikacije za merjenje hitrosti naprave zadnje čase na slabem glasu, zato številčnih ocen ne bomo dejali, sočasni zagon aplikacije Antutu (ta med merjenjem izvaja tudi grafične izrise) še na telefonu HTC One, prikaže razlike. Aplikacija namreč prikaze 3D animacijo, ki je na HTC One brez »leganja« in veliko bolj mehko tekoča, kot na Tušmobilovem telefonu.

Beterija: Na papirju je 2200 mAh je dovolj. Dovolj naj bi bilo tudi zato, ker je vgrajen procesor varčnejši od konkurenčnih modelov pametnih telefonov, vendar praktična uporaba kaže drugačno sliko. Baterijo smo izpraznili tako rekoč v enem dnevu visenja na »netu« prek mobilnega omrežja, objavljanju na Facebooku in podobnih prostočasnih aktivnosti. Telefon smo morali vsak večer polniti. Res pa je, da smo imeli zaslon na najbolj svetli namestitvi, saj drugače zunaj na sončni svetlobi zaslon ni bil dovolj berljiv.

Pomnilnik: RAM-a je 1 GB, od tega ga 700 MB pokuri sistema, uporabniku ga je na voljo okoli 300 MB. Notranji pomnilnik je velik 16 GB in če je verjeti virom na spletu (podatek ni preverjen) ga je 2GB za aplikacije, 11 za uporabnikove datoteke, drugo pa potrebuje sistem. Telefon ima tudi ležišče za pomnilniške kartice mikro SD.

OCENA:

Na videz telefon sploh ni napačen, tudi na otip ne, če upoštevamo, da gre pravzaprav za napravo s ceno brez vezave 350 €. Z vezavo boste zanj plačali še manj, vendar to pomeni, da boste nekaj časa vezani na ta telefon, ne moramo pa vam povedati, kako se bo telefon obnesel po enem letu. Bodo zanj na voljo nadgradnje in koliko se bo v tem času zmanjšala »kapaciteta« baterije. Do sedaj smo namreč imeli s Kitajskimi telefoni večinoma slabše izkušnje. Slabša kvaliteta fotoaparata se nam ne zdi tako problematična, baterija pa vsaj zdaj, ko je telefon nov, zdrži cel dan povprečno »hude« uporabe. Da ni dodatnih pametnih funkcij, NFCja, podpore za LTE je nekaj, kar je lahko težava, a ne za večino uporabnikov. Pod črto. Telefon je soliden, vendar se ne more primerjati s težkokategorniki.

Marjan Kodelja