Trajno ohranjanje digitalnih virov ali po angleško »digital preservation« je temeljna skrb vseh organizacij, ki upravljajo z vse večjim številom digitalnih vsebin. Medtem ko se v knjižnicah soočamo z vprašajem glede trajnega ohranjanja digitalnih publikacij, skušajo arhivisti rešiti vprašanje vrednotenja, prevzemanja in dostopnosti do digitalnega arhivskega gradiva, vključno z njihovo verodostojnostjo v digitalnem okolju. S temi in podobnimi nalogami se ukvarjajo tudi druge raziskovalne organizacije in zavodi, ki morajo zajemati in ohraniti za prihodnost različne digitalne podatke oziroma multimedijske vsebine.

V prvih letih tega tisočletja smo se raziskovalci ukvarjali s standardizacijo in uvajanjem različnih procesov in postopkov trajnega ohranjanja. Danes pa že lahko govorimo o obstoječih sistemih, ki so integrirani v delovanje organizacij ter o različnih raziskavah in rešitvah, ki dolgoročno rešujejo problem dostopnosti do skladiščenih digitalnih vsebin. Ne glede na strokovno področje, naj gre za arhivistiko, knjižničarstvo ali kako drugo stroko, so nekatere rešitve zanimive za vse. Namen posvetovanja je širši strokovni javnosti predstaviti tovrstne rešitve in vzpostaviti sodelovanje in izmenjavo izkušenj med slovenskimi eksperti na tem področju.

Vabimo vas, da dr. Alenki Kavčič-Čolić (alenka.kavcic@nuk.uni-lj.si) najpozneje do 31.3.2010 oddate izvlečke (največ 300 besed), ki praktično ali teoretično obravnavajo naslednje teme:

- praktična implementacija strategij trajnega ohranjanja digitalnih virov (besedila, slike, spletne strani, glasbeni posnetki, video posnetki, tabele, statistični podatki, podatki anket itd.);
- rešitve za trajno ohranjanje različnih zvrsti digitalnih objektov;
- prilagoditev procesov trajnega ohranjanja v obstoječe procese organizacije;
- informacije (metapodatki) za trajno ohranjanje digitalnih virov;
- uporaba enotnih označevalcev virov in drugih trajnih identifikatorjev;
- problematika življenjske dobe fizičnih nosilcev (pomnilniških medijev) digitalnih virov (optični, magnetni itd.);
- primeri različnih analiz obstojnosti digitalnega zapisa ali fizičnih nosilcev;
- primerni formati pri arhiviranju in trajnem hranjenju digitalnih virov;
- problematika hranjenja grobih podatkov, ki so rezultat različnih raziskav in statistik;
- različne implementacije digitalnih repozitorijev za trajno ohranjanje;
- uporaba odprtokodnih rešitev pri razvoju sistemov za trajno ohranjanje.

Prednost pri izbiri bodo imeli prispevki, ki bodo predstavili inovativne rešitve, in ki lahko prispevajo k boljši praksi na področju trajnega ohranjanja digitalnih virov v Sloveniji. O izbiri vas bomo obvestili najpozneje do 30.4.2010. Rok za oddajo celotnega prispevka bo 30.7.2010.