Twitter je tipičen primer orodja oziroma način, kako priti do »poslušalcev«. Vprašanje pa je, kako ga bodo politiki uporabili – za enosmerni komunikacijski kanal, prek katerega bodo svoja stališča v obliki »dejstev« dostavljali ljudem, ali pa bodo upoštevali tudi njihove komentarje. Postavili so tudi vprašanje, ali so družabna omrežja pri nas dosegla kritično maso, saj neka ameriška študija dokazuje, da je mogoče z analizo dogajanja v Twitterju dokaj natančno ugotoviti javno mnenje in vsaj približno ugotoviti, kateri politik ali stranka ima na volitvah največ možnosti za zmago. Tako daleč v Sloveniji še nismo, tudi zaradi tega, ker demografski vzorec uporabnikov Twitterja ne sovpada z vzorcem volivcev. So družbene skupine, ki jih v Twitterju ni. Vprašanje pa je tudi, kaj je kritična masa − dovolj veliko število uporabnikov ali le dovolj »kritičnih« uporabnikov, ki znajo oceniti, kaj je res in kaj je laž. S tem je bilo povezano tudi vprašanje o manipulacijah. Smo jim že bili priča. Na površje je spet prišla »afera« prevozi.org, ko se je tik pred trojnim referendumom v Twitterju pojavila novica, da je inšpektor oglobil študentko, ki je bila pripravljena za prevoz povrniti stroške za gorivo. Mediji so »tvit« skoraj takoj spremenili v novico. Ko pa se je izkazalo, da sploh ne drži, morda je bila celo namerno sprožena, se je pokazalo, da ravno mediji dokaj nekritično razumejo informacije, ki jih dobijo v Twitterju, kot verodostojne. Kar je negativna zakonitost interneta. Še vedno veliko ljudi, zlasti začetnikov v internetu, verjame raznim oblikam »nigerijskih prevar«, ti isti pa ne bi verjeli človeku, ki bi jim na ulici dejal, da so zadeli milijon na loteriji. Takšno razmišljanje omogoča manipulacije, še toliko bolj, ker informacije padejo na prvo žogo, zalo veliko uporabnikov pa jim nekritično verjame. Tu se splača omeniti še eno misel. Marko Brumen je dejal, da je Twitter orodje za mnenjske voditelje, ki bi to bili, tudi če ga ne bi bilo. Le da bi jih v tem primeru sledilo nekaj deset ljudi in ne nekaj sto. Pri vse tem pa se nam zdi bistveno to: Twitter je orodje, manipulacije izvajajo ljudje, edino, s čimer bi se lahko strinjali, je, da nekatera orodja omogočajo preprostejše manipuliranje kot druga. Internet v celoti sodi med prva.

Zelo očitno pa je, da so sodelujoči na konferenci internet gledali s svoje perspektive, ne upoštevajoč različnost ljudi in interesov. Splet ima svoja pravila in prej ali slej pridejo manipulacije na svetlo. Vprašanje pa je, ali niso do tedaj že dosegle svojega namena. Še vedno je problem v tem, da ima večina uporabnikov katerega koli spletnega orodja premalo znanja in izkušenj, da bi lahko na prvi pogled opazili »lažiranje« dejstev. Zaupanje je osnova, ne smeš ga izgubiti na nobeni ravni, kajti ko ga enkrat izgubiš, potrebuješ čas, da si ga spet pridobiš, je dejala Eldina Knez. Tudi to je res. A nekaterim politikom je vsaj pri nas za to vseeno, saj še kako dobro vedo, da ima splošna javnost kratek spomin.