Domena megaupload.com je sodeč po whois.com še vedno vpisana na honkonško družbo Megaupload Limited, IP pa vodi v ameriški Virginijo, kjer je FBI tudi vložil obtožnico. Porota jo je potrdila 5. januarja letos in sodeč po njenem obsegu (117 strani) gre za dolgotrajno in sistematično preiskavo. Med obtoženimi so ustanovitelj Kim Schmitz, znan tudi kot "Kim Dotcom", nekdanji nemški heker, ki se je ukvarjal z nabavo ukradenih številk kreditnih kartic na irc-u, pa Finn Batato, njihov vodja marketinga, ter še več drugih evropejcev. Štiri od njih so že prijeli v Novi Zelandiji. Zanimivo je, da med obtoženci ni direktorja (CEO), ameriškega glasbenega producenta, raperja in soproga Alicie Keys, Kaseem Deana (aka Swizz Beats). Swizz je bil bržčas tudi veza pri pripravi decembrskega videospota za megaupload (glej priloženi posnetek), ki je vključeval izjave znanih ameriških pevcev in je založbe res nadpovprečno zmotil, celo tako, da so šli takoj na YouTube prijavit kršitev njihovih avtorskih pravic, čeravno so vedeli, da jih nimajo. Skratka, Swizzova odsotnost v ovadbi bi znala pomeniti, da je tožilstvo pritisnilo nanj in doseglo neko obliko sodelovanja.
Obtožnica je v marsičem standardna. Obsega pet točk, začenši z "dogovorom za sodelovanje v kriminalni združbi" (conspiracy to commit racketeering), pa dogovorom za kaznivo dejanje kršitve materialnih avtorskih pravic, pa (ja) dogovorom za kaznivo dejanje pranja denarja, šele potem kršitvi materialnih avtorskih pravic s pomočjo računalnika in seveda pomočjo (aiding and abetting) pri tem. Obtožnica odseva vse večjo popularnost pregona ne za konkretna kazniva dejanja, ampak za zakonodajne bližnjice, kot so dogovarjanje za kazniva dejanja ali oblikovanje hudodelske združbe v ta namen. Takšna kazniva dejanja so v pravni teoriji nastala med javno gonjo zoper mafijo, kjer je bilo pravosodje pod velikim pritiskom javnosti, kolovodje pa zaradi več stopenj ločenosti med sabo in "vojaki" dobro zaščitene.
Seveda je malce pogledati tudi na drugo stran plota. Megaupload je (bil) znan predvsem kot skladišče piratskih kopij filmov in tv serij, dostikrat pred njihovim uradnim izidom (screener) ali kmalu potem (cam oz. telesync). Če bi se šlo samo za to, ne bi bilo problema. Megaupload gostuje uporabniške datoteke in če uporabniki gor nalagajo tudi kaj nezakonitega, ne more biti odgovoren, ker gre za dejanja uporabnikov in ne gostitelja vsebin. Če bi bil odgovoren, bi Megaupload moral vnaprej preverjati vsako objavljeno vsebino za morebitne znake nezakonitosti (kršitve avtorskih pravic, sovražni govor, pedofilija, žaljiva vsebina, ...), kar vse stane, zato v državah, kjer poznajo to (kitajski zeleni zid) vedno in brez izjeme vodi v celokupno cenzuro vsakršne na pol sumljive vsebine. No, na zahodu imamo ti. varni pristan, ki gostitelja uporabniških vsebin zaščiti pred odgovornostjo za dejanja uporabnikov, v kolikor zanje ne ve. Šefom se očita prav to. Aktivno naj bi vzpodbujali nalaganje piratskih vsebin, ker so prav te najbolj zaželene in jih je mogoče zato dobro monetarizirati. Uploaderje so plačevali po ogledih. Hkrati so bili povezani z dobro povezano mrežo posrednikov (affiliates), ki so vzdrževali ažurne sezname teh povezav, npr. watch-series.eu ali watch-movies.ro. Tudi tem so plačevali, in o njihovih dobičkih smo že brali v primerih britanskega TV Links, TV Shack (operater O'Dwyer se trenutno resno spogleduje z možnostjo izročitve v ZDA) ali ameriškega Channelsurfinga. Šlo je, brez dvoma, za hudodelsko združevanje oseb, ki so točno vedele, da tržijo tuje vsebine z namenom ustvarjanja dobička. Zdaj seveda vemo, da je vse to mogoče zgolj in edino zato, ker "uradna" založniška industrija trgu noče ponuditi rešitve, ki so jo ta želi (raje prodajajo kino karte, dvd-je in bluraye), a to je že druga zgodba.
vir: SloTech
