Komu piratstvo koristi?

18. Februar 2008 - 13:39

Ko sem se leta 2006, za poletno številko Mojega mikra, pripravljal na pisanje članka o dostopnosti piratske programske opreme v Sloveniji z naslovom »Smo vsi pirati?«, sem se z vprašanji med drugim obrnil tudi na BSA Slovenije. Takrat kljub več poslanim e-sporočilom nisem z njihove strani dobil nobenega odgovora, zato sem se nanje obrnil po telefonski poti, a glej ga zlomka, na drugi strani se je vedno oglasila neka gospa, ki je po njenih besedah zaposlena drugje, zaposlenim na BSA pa je v tistem času delala uslugo in se oglašala na telefon. Ne boste verjeli. Še vedno je tako.

Večkrat sem ji razložil, kdo sem, kaj počnem in zakaj bi rad prišel v stik s kom izmed zaposlenih. Seveda mi je vedno zagotovila, da si je moje podatke zapisala in da me bo nekdo poklical, a ker se to v daljšem časovnem obdobju ni zgodilo, sem upanje na stik opustil in članek dokončal brez njihovega komentarja. Zanimivo je dejstvo, da kljub temu, da je bila BSA o delovanju vsaj dveh spletnih strani, specializiranih za prodajo piratske programske opreme obveščena po e-pošti, vsaj ena spletna trgovina svoje storitve še vedno veselo trži (www.konzole.net), druga (www.slofilm.com) pa se je po nepreverjenih podatkih preselila na novo spletno lokacijo, kjer tako kot prva še vedno trži piratsko programsko opremo, igre, filme in glasbo.

Zanimivo je tudi dejstvo, da brez poznavanja računalniškega znanja v mnogih spletnih oglasnikih brez težav najdemo posameznike, ki nam za nekaj evrov ponujajo vse, kar se da zapeči na CD/DVD-plošček. Če imamo pristojne službe, kot je TIRS (Tržni inšpektorat RS), ter BSA, ki naj bi ji bilo odkrivanje in preprečevanje tovrstnih dejanj prioriteta, bi se bilo morda dobro vprašati, kaj zaposleni v teh ustanovah sploh počno. Če je piratstvo res tak trn v peti, bi se morda namesto dragih reklamnih kampanj in neprestanega jokanja, koliko škode naredi gospodarstvu piratstvo, pristojne službe lahko vsaj odzvale na vprašanja in na informacije posameznikov. Pa da ne bo kdo mislil, da je bil poskus stika v letu 2006 edini, tudi v jeseni prejšnjega leta sem na pristojne na BSA naslovil e-pošto, v kateri sem jih povprašal, kako to da so zadeve v letu 2006 ignorirali in kako je sploh možno, da po objavi članka v reviji vsaj ena spletna trgovina še naprej veselo trži, kar pač trži.

No, odgovora pričakovano nisem dobil, mi pa z veseljem v e-nabiralnik nekajkrat na leto pošljejo dobro novico v slogu: »samostojni podjetnik, ki se ukvarja z izdelovanjem ptičjih hišic, zaloten pri uporabi nelegalne programske opreme. Podjetnik, ki je že več let nelegalno uporabljal Microsoft Windows 95, se je s podjetjem dogovoril o poravnavi v višini xy €, prav tako mora kupiti licenčno programsko opremo!« Tudi TIRS, ki po spletnih oglasnikih išče študente, ki svoje znanje v obliki inštrukcij ponujajo trgu, bi lahko nekajkrat na leto malo pobrskal tudi na temo piratstva in če ne drugega vsaj odstranil oglase. Glede na stanje, ki je vsekakor nezavidljivo, se sprašujem, komu piratstvo sploh škodi in komu koristi, očitno imajo vsi nekaj od njega.

Uroš Florjančič