Nove digitalne tehnologije odpirajo izvrstne priložnosti za ustvarjalce, potrošnike in podjetja. Vse večje povpraševanje po spletnem dostopu do kulturnih vsebin (npr. glasbe, filmov, knjig ...) ne pozna meja ali nacionalnih omejitev. Enako velja za spletne storitve, prek katerih so te vsebine dostopne. Tu pa – zlasti v glasbenem sektorju – nastopijo kolektivne organizacije, ki v imenu skladateljev in avtorjev besedil kolektivno upravljajo izdajanje licenc za spletno uporabo avtorsko zaščitenih glasbenih del ter pobirajo licenčnine in jih razdeljujejo imetnikom pravic.

Vendar se nekatere kolektivne organizacije s težavo prilagajajo na zahteve upravljanja pravic za spletno uporabo glasbenih del, zlasti v primeru čezmejne uporabe. Na podlagi predloga bi zato kolektivne organizacije, ki želijo izdajati večozemeljske licence za svoj repertoar, morale izpolnjevati evropske standarde. Izvajalci storitev bi tako enostavneje pridobili potrebne licence za spletno distribucijo glasbe po vsej EU, zagotovljena pa bi bila tudi pravilno pobiranje prihodkov iz pravic in njihovo pravično razdeljevanje skladateljem in avtorjem besedil.

Na splošno bi v skladu s predlogom kolektivne organizacije iz vseh sektorjev morale upoštevati nove evropske standarde, ki zagotavljajo boljše upravljanje in večjo preglednost njihovih dejavnosti. Na potrebo po spremembi nekaterih praks so pokazali nedavni primeri, ko so bile licenčnine, pobrane v imenu imetnikov pravic, izgubljene zaradi slabih naložbenih politik, pa tudi velike zamude pri plačilih licenčnin imetnikom pravic.

Glavni elementi predlagane direktive

Predlog ima dva cilja, ki se medsebojno dopolnjujeta:

•spodbujanje večje preglednosti in boljšega upravljanja kolektivnih organizacij z okrepljenimi obveznostmi poročanja in nadzorom njihovih dejavnosti s strani imetnikov pravic, kar naj bi zagotovilo inovativnejše in kakovostnejše storitve;

•na podlagi tega – in konkretneje – spodbujanje in olajšanje izdajanja večozemeljskih licenc in licenc za več repertoarjev za avtorske pravice za spletno uporabo glasbenih del v Evropski uniji in Evropskem gospodarskem prostoru.

V praksi to pomeni:

•metniki pravic bi lahko neposredno vplivali na upravljanje svojih pravic in bili hitreje plačani, njihova možnost izbire zanje najučinkovitejše kolektivne organizacije pa bi bila uzakonjena. To bi izboljšalo zaščito interesov imetnikov pravic in povečalo dostop do kulturnih vsebin za potrošnike;

•nova pravila bi spremenila način delovanja kolektivnih organizacij po Evropi, in sicer z novimi zahtevami, kot so boljše upravljanje repertoarja, hitrejša plačila članom, jasnost prihodkov od izkoriščanja pravic, letno poročilo o preglednosti in neposredno zagotavljanje dodatnih informacij imetnikom pravic in poslovnim partnerjem (kot so druge kolektivne organizacije). Države članice bi morale imeti mehanizme za reševanje sporov med kolektivnimi organizacijami in imetniki pravic. Boljši standardi in procesi bi morali prinesti boljše delovanje kolektivnih organizacij in več zaupanja v njihove dejavnosti;

•izdajanje večozemeljskih licenc za avtorske pravice za čezmejno spletno uporabo glasbe bi bilo enostavnejše, vendar bi se zahteval tudi dokaz o tehnični zmožnosti učinkovitega izvajanja te naloge. To bi koristilo avtorjem, ponudnikom spletnih storitev in državljanom.