Čeprav je cela vrsta reform na ravni Evropske unije pripomogla k preoblikovanju načina zagotavljanja telekomunikacijskih storitev v Evropski uniji, telekomunikacijski sektor še vedno v veliki meri deluje na podlagi 28 nacionalnih trgov. Nobeno telekomunikacijsko podjetje ne posluje v vsej EU, tako za operaterje kot stranke pa veljajo različne cene in pravila.
Za spoprijemanje s temi težavami Komisija v svežnju predlaga naslednje:
Poenostavitev pravil EU za telekomunikacijske operaterje
Enotno dovoljenje za poslovanje v vseh 28 državah članicah (namesto 28 dovoljenj), visok zakonski prag za regulacijo telekomunikacijskih podtrgov (kar naj bi zmanjšalo število reguliranih trgov) in nadaljnje usklajevanje načina, kako operaterji najemajo omrežja v lasti drugih podjetij, da se zagotovi konkurenčnost storitev.
Ukinitev premij za mobilno gostovanje na trgu
Stroški za vhodne klice med potovanjem po EU naj bi bili odpravljeni s 1. julijem 2014. Podjetja bi lahko ponudila telefonske storitve, ki veljajo povsod v Evropski uniji („gostuj kakor doma“), pri čemer bi o ceni odločala domača konkurenčnost. Druga možnost pa je, da svojim strankam omogočijo izbiro ločenega ponudnika gostovanja, ki ima nižje cene (brez nakupa nove kartice SIM). Tako določa uredba o gostovanju iz leta 2012, po kateri naj bi operaterji julija 2014 znižali veleprodajne cene za podatke za 67 %.
Konec premij za mednarodne klice znotraj Evrope
Podjetja danes potrošnikom pogosto zaračunavajo premije za klice v fiksna in mobilna omrežja iz njihove domače države v druge države EU. Po današnjem predlogu podjetja ne bi več mogla zaračunavati višjih cen za klice v fiksna omrežja znotraj EU kot za domače klice na dolge razdalje. Za klice v mobilna omrežja znotraj EU cena ne bi smela presegati 0,19 evra na minuto (brez DDV). Pri določanju cen bi podjetja lahko upravičila objektivne stroške, arbitrarni dobički iz klicev znotraj EU pa bi izginili.
Zakonska zaščita odprtega interneta (omrežna nevtralnost)
Blokiranje in omejevanje prenosa internetnih vsebin bi bilo odpravljeno, kar bi uporabnikom omogočilo popoln in odprt dostop do interneta ne glede na ceno ali hitrost, določeno z naročniško pogodbo. Podjetja bodo še vedno lahko zagotavljala „specializirane storitve“ zagotovljene kakovosti (kot so IPTV, video na zahtevo, aplikacije za medicinsko slikanje visoke ločljivosti, virtualne operacijske učilnice in podatkovno intenzivne aplikacije v oblaku, ključne za poslovanje podjetij, ter druge aplikacije), če s tem ne bodo upočasnila obljubljene hitrosti interneta. Potrošniki bodo imeli pravico preveriti, ali prejemajo hitrost interneta, ki so jo plačali, v primeru neizpolnjevanja te obveznosti pa bodo lahko odstopili od pogodbe.
Nove pravice za potrošnike, v celoti usklajene po vsej Evropi
Sveženj prinaša nove pravice, kot so pravica do pogodb v preprostem jeziku z več primerljivimi informacijami, več pravic do menjave ponudnika ali pogodbe, pravico do 12-mesečne pogodbe, če stranka ne želi daljše pogodbe, pravico do odstopa od pogodbe, če se ne zagotavlja dogovorjena hitrost interneta, ter pravico do posredovanja elektronskih sporočil na nov elektronski naslov po menjavi internetnega ponudnika.
Koordinirano dodeljevanje spektrov
Ta ukrep bo Evropejcem omogočil, da dobijo več mobilnega dostopa prek 4G in Wi-Fi. Mobilni operaterji bodo zaradi boljše koordinacije časovnega vidika, trajanja in drugih pogojev dodeljevanja spektra lahko razvili učinkovitejše in čezmejne naložbene načrte. Države članice bi ostale pristojne za povezane pristojbine, ki bi jih še naprej pobirale od mobilnih operaterjev, delovale pa bi v bolj celovitem okvirju. Tak okvir bo poleg tega razširil trg za napredno telekomunikacijsko opremo.
Več varnosti za naložbe
Priporočilo o metodologiji obračunavanja stroškov in nediskriminaciji je drugi element svežnja, ki dopolnjuje predlagano uredbo in je nedeljivo povezan z njo. Njegov namen je izboljšati varnost investitorjev, povečati obseg naložb in zmanjšati razhajanja med regulatorji. To po eni strani pomeni nadaljnje usklajevanje in stabilizacijo stroškov, ki jih trenutni operaterji lahko zaračunavajo drugim za dostop do svojih bakrenih omrežij, po drugi strani pa bo podjetjem, željnim uspeha, zagotovljen res enak dostop do omrežij. Če bi odpravili takšne omejitve za konkurenčnost in zagotovili nediskriminacijo, bi cene za veleprodajni dostop do širokopasovnih storitev naslednje generacije določil trg in ne regulatorji, kar bi operaterjem zmanjšalo birokratsko breme.
