Ta informacija je seveda sprožila kar nekaj ugibanj. Kaj bo Google z Agniluxom? Prva ugibanja so bila povezana s tem da naj bi se Google trudil, da prenese Chrome in Android tudi v druge naprave, kot so GPad, STB-ji in podobne naprave. A ko so analitiki malce podrobneje pogledali, kaj sploh počne Agnilux so ugotovili, da pametni telefoni, dlančniki in tablični računalniki niso tisto, v kar se je usmeril Agnilux. Informacije, ki so pricurljale iz podjetja, na eni strani govorijo o »nekakšnem strežniku«, ki ga »kuha« Googgle, drugi spet pa govorijo o tem, da imajo inženirji pri Agniluxu izkušnje na področju »modularnih vezij, ki omogočajo bolj učinkovito regulacijo porabe energije naprav oblike tabličnih računalnikov«.

Informacije o tem, da Google cilja na strežniški trg bi lahko vsebovale nekaj resnice. Treba je namreč vedeti, da Google upravalja okoli 2 odstotka vseh svetovnih strežnikov in poznavalci pravijo, da so vsi ti strežniki narejeni po naročilu, torej da ne igre za »konfekcijo«. Isti poznavalci tudi trdijo, da Google izdeluje lastne usmerjevalnike in gradi lastne podatkovne centre, ki se nahajajo kar v transportnih zabojnikih. Lansko jesen smo na spletu lahko videli video, ki ga je objavil Google in ki prikazuje podatkovni center, ki so ga zgradili leta 2005. Bil je sestavljen iz 45 zabojnikov (kontejnerjev), v vsakem pa je bilo 1.160 strežnikov. Takšnih centrov naj bi bilo v svetu vsaj 35, to pa pomeni, da Google upravlja kar 1.827.200 strežnikov. In to je številka, izračunana iz podatkov iz leta 2005. Sedaj ti podatkovni centri najverjetneje vsebujejo že več strežnikov. Poleg tega je Google napovedal, da bo svojo strežniško infrastrukturi v kratkem zelo razširil, saj bo lokacij več tisoč, količina strežnikov pa okoli 10 milijonov. Takšna infrastruktura pa seveda zahteva tudi ustrezno strojno opremo. Google pri tem navaja, da niso zainteresirani za najhitrejše in najzmogljivejše strežniške procesorje na svetu ampak za učinkovite procesorje, ki se bodo dobro vključili v Googlovo filozofijo distribuiranega računalništva.

Skoraj dva milijona strežnikov, na katerih teže vse, kar Google počne, pa predstavlja tudi težave, kot so energija, hlajenje in prostor, s katerimi se ne sooča nobeno drugo podjetje na svetu. Od tu verjetno tudi omenjene izkušnje na področju »modularnih vezij, ki omogočajo bolj učinkovito regulacijo porabe energije…«. Pri takšni količini strežnikov se vsak prihranjen kilovat krepko pozna. Takšna količina pa ima še eno zanimivo dimenzijo – Googlu pravzaprav z novimi strežniškimi zadevami sploh ni potrebno iti na trg. Je namreč dovolj velik, da vse skupaj porabi kar sam.

Kaj več zaenkrat ne pove nihče. Spletna stran Agniluxa (http://agnilux.com) je že nekaj časa neaktivna, vsebina, ki so jo izbrskali v nekem predpomnilniku, pa tudi ne pomaga kaj dosti, saj je na njej mogoče če najti podatke o tem, da gre za novo podjetje in da so »doma« v San Joseju in da je ime sestavljeno iz besed agni in lux. Prva v sanskritu pomeni ogenj, druga pa v latinščini luč.