Pričakovati velja tudi hitro rast delovnih mest; v EU naj bi se samo na področju nanotehnologije število delovnih mest s 160 000 v letu 2008 povečalo na približno 400 000 do leta 2015. Evropska komisija je danes predstavila strategijo za spodbujanje industrijske proizvodnje izdelkov, ki temeljijo na KET, npr. inovativnih izdelkov in aplikacij prihodnosti. Namen strategije je držati korak z glavnimi mednarodnimi tekmeci EU, oživiti gospodarsko rast v Evropi, ustvarjati delovna mesta v industriji in hkrati reševati nujne družbene probleme. Evropa je pri raziskavah in razvoju na področju omogočitvenih tehnologij pravzaprav vodilna na svetu in ima več kot 30-odstotni delež patentnih prijav. Kljub temu EU svoje močne baze raziskav in razvoja ne pretvarja v proizvodnjo blaga in storitev, potrebnih za spodbujanje rasti in delovnih mest. Zato Komisija Evropo poziva k okrepitvi omogočitvenih tehnologij.

Omogočitvene tehnologije zagotavljajo številna, tudi visokokakovostna delovna mesta

Uvajanje KET je izjemno pomembno za industrijsko konkurenčnost in za odpravljanje aktualnih velikih družbenih problemov. Medsektorska in večstranska vloga KET se odraža v številu MSP, dejavnih na področju KET, in številu ustvarjenih visokokakovostnih delovnih mest. Tako na primer ocene glede zaposlovanja na področju nanotehnologije kažejo, da je bilo leta 2008 v tem sektorju na svetovni ravni zaposlenih 160 000 delavcev, kar je 25-odstotni porast v primerjavi z letom 2000. Mikro- in nanoelektronika ter iz njiju izhajajoče panoge IKT so v zadnjem desetletju v Evropi ustvarile več kot 700 000 dodatnih delovnih mest, kar kaže na trend k bolj storitveno naravnanim in visokokvalificiranim delovnim mestom ter hitremu okrevanju po krizi. Industrijska biotehnologija velja za vodilno KET na področju biogospodarstva. Po ocenah se bo vsak euro, vložen v raziskave in inovacije na tem področju, desetkratno povrnil. Poleg tega so MSP glavno gonilo inovacij in zaposlovanja v Evropi in bodo po pričakovanjih ustvarila večino prihodnjih delovnih mest na področju KET. V sektorju fotonike je glavnina 5 000 evropskih podjetij malih in srednjih podjetij. Približno 80 % podjetij na področju nanotehnologije v Nemčiji je malih in srednjih podjetij.

Omogočitvene tehnologije lahko Evropi vrnejo vodilni položaj na področju inovacij

KET so ključni vir inovacij; zagotavljajo nujno potrebne tehnološke gradnike, ki omogočajo najrazličnejše aplikacije, med drugim tiste, ki so potrebne za razvoj nizkoogljičnih tehnologij, izboljšanje energetske učinkovitosti in učinkovitosti virov ter novih zdravil za starajoče se prebivalstvo. KET, kot so bile opredeljene v letu 20091, so postale prednostna naloga EU. To ponazarja tudi njihova ključna vloga v predlogih Komisije v zvezi s prihodnjim programom na področju raziskav in inovacij Obzorje 2020 in Evropskim skladom za regionalni razvoj. Sposobnost Evrope za razvoj in industrijsko uvajanje KET je ključnega pomena za njen prispevek k trajnostni konkurenčnosti in rasti.

Notranji trg je rodovitna podlaga za KET – povezuje pol milijarde Evropejcev, zagotavlja pomembne tržne priložnosti za razvijalce KET in končne uporabnike ter je tako nedvomno ena glavnih prednosti EU. Geografska bližina akterjev omogočitvenih tehnologij povezuje evropske vrednostne verige in zagotavlja konkurenčno prednost. EU danes predstavlja največji povezani trg na svetu, ki je odprt za inovacije in zajema vodilne svetovne panoge na področju avtomobilske in kemične industrije, letalstva, vesolja, zdravja in energetike, ki vse po vrsti uporabljajo KET.

Komisija predlaga vseobsegajočo in dolgoročno strategijo, ki zajema vse relevantne instrumente EU in ključne zainteresirane strani:

•celosten pristop k financiranju raziskav in inovacij na področju KET, ki bo zajemal celotno vrednostno verigo za prenos raziskav v tržne proizvode in gospodarsko rast;

•strateški pristop k omogočitvenim tehnologijam pri financiranju regionalnih inovacij za posodobitev industrijskih temeljev v evropskih regijah;

•skupaj z Evropsko investicijsko banko omogočanje dostopa do financiranja projektov KET;

•ustvarjanje učinka vzvoda politik KET na vseh ravneh; uskladitev dejavnosti EU in nacionalnih dejavnosti za doseganje sinergij in dopolnjevanje navedenih dejavnosti ter čim boljša uporaba javnih sredstev;

•zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev na svetovnem trgu; uporaba obstoječih trgovinskih instrumentov za zagotovitev poštene konkurence in enakih konkurenčnih pogojev na mednarodni ravni;