Konvergenco spremlja tudi integracija oziroma zlivanje storitev, oboje pa predstavlja eno od najpomembnejših tendenc globalnega razvoja elektronskih komunikacij. Pod njegovim vplivom so se na trgu pričele pojavljati novi produkti in storitve, obstoječe pa so se nadgrajevale in postajale dostopne najširšemu krogu končnih uporabnikov. Ti se vedno bolj zavedajo prednosti, ki jih konvergenca skupaj z uvajanjem novih tehnologij prinaša, kar ustvarja dodatno povpraševanje na trgu. Prav tako pa so se na konvergenco ustrezno odzvali tudi operaterji, saj vlagajo znatne napore v razvoj novih tehnologij, kar je po eni strani posledica povečanega povpraševanja, po drugi strani pa posledica želje po utrditvi tehnološkega in ekonomskega položaja na trgu.
Prednosti in omejitve konvergence
Glavna pozitivna posledica konvergence je predvsem ta, da konvergenca akterjem na trgu poveča možnost nudenja večih storitev preko istih infrastruktur. To vodi k potencialnemu povečanju števila in oblike konkurentov, ki nudijo razne storitve, bodisi posamično oz. združene v pakete. Konvergenca implicira, da se iste storitve sedaj lahko ponujajo preko večjega števila omrežij, s čimer se poveča število potencialnih akterjev. Telekomunikacijski operaterji, izdajatelji programskih vsebin, ponudniki vsebin, oglaševalci, ponudniki internetnih storitev in ponudniki aplikacij imajo sedaj večjo možnost, da drug drugemu posegajo v območje delovanja.
Za akterje na trgu je prav tako pomembna posledica konvergence možnost doseganja višjih ekonomij povezanosti. Posledično imajo akterji na trgu na voljo čedalje več tehničnih opcij in večjo ekonomsko vzpodbudo za nudenje večjega števila storitev (»multiple play« oz. več storitvene ponudbe ali združene ponudbe). Čeprav je bilo to na voljo že v preteklosti, bo tako z razvojem konvergence čedalje bolj pomembno postajalo prav združevanje storitev. Pomembno: Konvergenca vsekakor vzpodbuja strategije združevanja storitev.
Združevanje storitev akterjem na trgu in uporabnikom nudi več ugodnosti. Akterji na trgu lahko, inter alia, povečajo svoje ekonomije povezanosti in svoj ARPU (»average revenue per user« oz. povprečen prihodek na uporabnika), ter tako strateško vstopijo na sorodne oz. druge trge. Uporabniki lahko s konvergenco zmanjšajo svoje stroške transakcij, saj imajo opravka zgolj z enim ponudnikom, ki jim lahko nudi en sam račun oz., z željo po ustvarjanju uporabniške zvestobe, celo popuste. Do sedaj zbrani podatki tako celo kažejo, da se enotna cena storitev zmanjšuje v povezavi s številom združenih storitev (več storitev kot je združenih, nižja je povprečna cena vsake storitve). Konvergenca je tako pozitiven fenomen, kar naj pri svojem delu upoštevajo tudi regulatorji. Ti naj z uveljavljanjem konkurence med akterji na trgu podpirajo ugodnosti, ki jih konvergenca prinaša uporabnikom.
Kot je že razloženo, ima konvergenca potencial, da poveča intenzivnost konkurenčnosti. Vendar pa ta možnost nikakor ne predstavlja gotovega dejstva. Isti razlogi, ki kot posledico konvergence omogočajo večjo konkurenčnost in večje ugodnosti za uporabnike, lahko vodijo tudi do možnega zmanjševanja konkurence oz. zmanjševanja ugodnosti za uporabnike. Možnost nudenja večih storitev in doseganja višjih ekonomij povezanosti lahko pri akterjih s pomembno tržno močjo hkrati omogoča in vzpodbuja anti konkurenčno obnašanje, kot je npr. horizontalen oz. vertikalen prenos moči. To lahko je grožnja konkurenci, na katero morajo biti nacionalne regulatorne avtoritete pozorne. Za kupce lahko povečano število in raznolikost ponudb in združevanj pomenita povečano kompleksnost cen oz. zmanjšano cenovno transparentnost. Zmanjšani stroški transakcij in druge ugodnosti lahko pomenijo tudi povečane stroške prehoda oz. lahko celo vodijo do strategij zadrževanja uporabnikov. Konvergenca tako v principu omogoča povečano konkurenčnost na telekomunikacijskih trgih, kar lahko uporabnikom prinese številne ugodnosti povezane z možnostmi izbire in boljšimi cenami.
Cel dokument najdete na: http://www.apek.si/sl/datoteke/File/2008/telekomunikacije/konvergenca_tm...
