Na podrobni ravni so rezultati projekta uporabni na primer za spremljanje in interpretiranje rekreacijskih navad in zdravstvenega stanja prebivalstva, za izdelavo mobilnostnih načrtov delovnih organizacij ipd. Poleg tega inovativna uporaba mobilne informacijske tehnologije na področju urbanizma in zdravja opozori na doseganje odličnosti Ljubljane na področju znanja in na znanju temelječe družbe.
Delovna hipoteza sloni na dejstvu, da je kolesarsko problematiko v Ljubljani mogoče bolj celostno obravnavati. Danes se pozornost in ukrepi reševanja različnih problematik večinoma nanašajo na rekreacijski vidik in s tem povezanimi povezavami v naravo in zaledje mesta. Za območje mesta pa so značilni posamezni posegi (npr. talna označitev kolesarskih poti, razmejevanje kolesarskih površin s površinami motoriziranega in/ali peš prometa s količki, omejene kapacitete parkirišč za kolesa...), ki lahko optimalne rezultate prinesejo, če so medsebojno usklajeni in nadgrajeni in s tem ustvarijo kvalitetne pogoje za mestno kolesarjenje. Raziskava zato predpostavlja, da je s spremljanjem dinamike dejanskega stanja na področju kolesarstva mogoče priti do usmerjenega, postopnega in učinkovitega izboljšanja situacije in s tem prispevati k višji kakovosti bivanja v mestu.
Opažanja kažejo, da se število kolesarjev povečuje in da je potrebno infrastrukturo temu ustrezno prilagoditi. Za usmerjanje ukrepov in prednostnih odločitev na področju kolesarjenja tako v transportne namene kot tudi za rekreacijo je pomembno imeti kar se da natančno sliko dejanskega stanja. Kdo so kolesarji? S kakšnim namenom kolesarijo? Kdaj in katere poti uporabljajo? Kolikšne so kritične mase, ki jih obstoječi sistem prenese? Kje so kapacitete preobremenjene, kje pa so neizkoriščene ipd. so konkretna vprašanja raziskave.
V sodelovanju s podjetjem XLAB d.o.o. je bila vzpostavljena spletna stran, ki s pomočjo vizualizacijskega orodja Gaea+ omogoča zbiranje podatkov o posameznikovih prevoženih kolesarskih poteh. Vse prebivalce kateregakoli slovenskega kraja, ki se vozijo s kolesi, vabimo, da obiščejo spletni portal http://kolo.uirs.si in odklikajo svoje kolesarske poti. Z orodjem Gaea+ lahko vrišejo svojo pot in pogledajo, kako izgleda v virtualnem 3D svetu. Zbrani podatki pa bodo v veliko pomoč pri raziskavi in zbiranju podatkov za odločanje o prihodnjem razvoju mestne kolesarske infrastrukture.
