Kot piše The Diplomat, so kitajske oblasti za vsako priljubljeno spletno stran našle nadomestek. Tako namesto Facebooka Kitajci uporabljajo Renren (nad katerim se navdušujejo tudi tuji vlagatelji), namesto YouTuba gledajo Youku, namesto po Twitterju pišejo po Sina Weiboju, namesto MSN-ja imajo QQ in namesto po Wikipediji listajo po Baikeju. Pri tem ne gre za kakšne obskurne in nepoznane strani, ampak za velike uspešnice, ki imajo na Kitajskem več sto milijonov uporabnikov. Toda oblasti so jih odobrile zato, ker omogočajo cenzuro. Na primer Sina Weibo zaposluje okrog 700 ljudi, katerih edina naloga je nadzorovanje milijonov prispevkov na tej kitajski verziji Twitterja.

Na teh strogo nadzorovanih straneh najdemo le informacije, ki so partiji povšeči. Že obrabljen primer je pokol na trgu nebeškega miru v Pekingu, o katerem na kitajski enciklopediji ni zaslediti niti besede. Tudi njihova verzija YouTuba je primerno oskubljena, saj na njen najdemo zahodne reklame za prestižne znamke, ni pa kanalov Amnesty International, Human Rights Watch in drugi človekoljubnih organizacij. Včasih se sicer kakšna vest filtru vendarle izmuzne, kot recimo julijska nesreča hitrega vlaka, a so jo oblasti hitro izrabile za še tesnejšo in bolj nepredušno zaporo medijev. Povprečen kitajski uporabnik interneta tako nima dostopa do zahodnih strani, a se mu zaradi tega zdi, da mu prav nič ne manjka. Vse najde tudi na kitajskem delu interneta, ki pa je vedno bolj odrezan od mednarodnega dela in ponuja vedno bolj izkrivljeno sliko o svetu. Kitajci dokazujejo, da z ustrezno motivacijo, sredstvi in kadri tudi cenzura tako razpršenega in globalnega medija, kot je internet, ni nemogoča

vir: SloTech