Hkrati se je bistveno povečalo število spletnih napadov. Med letom je sistem nadzora in hitrega odzivanja Kaspesky Security Network zabeležil več kot 580 milijonov spletnih napadov na računalnike uporabnikov, kar je skoraj osem krat več kot v letu 2009. Porast je povezana predvsem z razširjenostjo tehnologij za izkoriščanje, ki hekerjem dovoljujejo, da na računalnike uporabnikov, ki obiščejo okužene spletne strani, avtomatsko in brez njihove vednosti naložijo zlonamerne programe. Posamezen zlonamerni program lahko vstopi v računalnik uporabnika preko vrste šibkih točk, brskalnikov ali drugih aplikacij za obdelavo spletnih vsebin, kar je pripeljalo do sorazmernega povečanja v številu spletnih napadov.
V letu 2010 je skupno število spletnih napadov, ki so jih zabeležile antivirusne rešitve Kaspersky Laba, in lokalnih virusnih pripetljajev, ki so bili zaznani na računalnikih uporabnikov, preseglo 1,9 milijarde. Pri tem napadi preko spletnih brskalnikov predstavljajo več kot 30 odstotkov te vsote, tj. preko 500 milijonov napadov. Brskalniki so postali primarna pot za okužbo računalnikov z zlonamernimi programi, trend pa naj bi se nadaljeval tudi v prihodnje.
Po ugotovitvah Kaspersky Laba so P2P omrežja drugi najbolj pogosto uporabljen kanal za širjenje zlonamernih vsebin. Spletni kriminalci spretno izkoriščajo tudi popularna socialna omrežja kot so Facebook, VKontakte, Twitter in drugi. K hitremu širjenju zlonamernih kod pripomorejo tudi številne varnostne pomanjkljivosti teh strani, kar pomeni, da se bo število napadov preko socialnih omrežjih še naprej povečevalo.
V primerjavi z letom poprej v 2010 ni zaslediti bistvenega porasta števila novih zlonamernih programov, je pa opazno narasla njihova kompleksnost in funkcionalnost, kar posledično tudi povečuje nevarnost za uporabnika.
Vse bolj kompleksni programi uporabljajo nove tehnologije za vstop v 64-bitne platforme. Primeri najbolj naprednih varnostnih groženj so Meriposa, ZeuS, Bredolab, TDSS, Koobface, Sinowal in Black Energy 2.0 botneti, vsak posebej je okužil milijone računalnikov. Višek tehnologije računalniških virusov pa predstavlja črv Stuxnet, ki sočasno izkorišča številne ranljivosti v operacijskega sistema Microsoft Windows, zaobide sistemsko verifikacijo z uporabo digitalnih certifikatov in poizkuša prevzeti nadzor nad krmilniki in frekvenčnimi pretvorniki znotraj sistema.
Zlonamerni programi podobni Stuxnetu se lahko uporabljajo tudi za napade na specifična podjetja. Povečano število načrtovanih napadov je še eden izmed trendov leta 2010. Tako so nepridipravi z napadom Aurora želeli pridobiti uporabniških informacije in izvorne kode programskih projektov v številnih večjih podjetjih, med njimi tudi Google in Adobe. Obstaja verjetnost, da bodo v prihodnje programi kot je Stuxnet bolj pogosto vključeni v arzenale nekaterih podjetij in tajnih služb.
V preteklem letu so se pojavili tudi prvi zlonamerni progami, ki ciljajo na iPhone in Androide. Na srečo za sedaj ni bilo zaznati kakršnihkoli varnostnih incidentov povezanih z iPhonom. Kljub temu pa so spletni prevaranti razvili številne zametke konceptov, ki jih bodo lahko uporabili, zato obstaja velika verjetnost za povečanje mobilnih varnostnih groženj v prihodnje.
V 2010 je Kaspersky Security Netwok pomagal zaznati preko 510 različnih pomanjkljivosti programske opreme, ki jo uporabljamo na računalnikih. Med njimi so tudi programske rešitve največjih razvijalcev kot so Microsoft, Adobe, Oracle in ACDSee. Medtem ko je v 2009 vodilno mesto po številu ranljivosti pripadlo Microsoftu, se mu je v 2010 pridružil še Adobe. Razvoj avtomatskih posodabljanj za Microsoftove izdelke je spodbudil pogostejšo nadgradnjo izdelkov na strani uporabnikov, posledično se je izboljšala tudi njihova varnost. To pa je prisililo spletne prevarante, da so poiskali luknje v drugih programih. Skoraj polovica izmed TOP 20 najbolj pogostih ranljivosti je bila identificirana že pred letom 2010, celo po tem, ko so že bili lansirani njihovi ustrezni popravki. Zato strokovnjaki Kaspersky Laba pričakujejo, da bodo tudi v prihodnje ranljivost programske opreme ostala ključna za izvajanje napadov.
Pri ocenjevanju tveganja okužbe povezane s katerokoli varnostno grožnjo so najbolj ranljivi za računalniki uporabnikov v Iraku, Omanu, Rusiji, Belorusiji in v ZDA. V teh državah so namreč Kaspersky Labovi programi zabeležili največje število okužb. Najbolj varne države pa so Nemčija, Japonska, Luksemburg, Avstrija in Norveška.
Zabeležene zlonamerne vsebine, ki so že vstopile v sisteme uporabnikov, dajejo pregled nad okužbami računalnikov v katerikoli državi. Vodilne pozicije v tej kategoriji so v letu 2010 pripadle državam v razvoju v Aziji in Afriki, predvsem zaradi hitrega širjenja dostopa do spletna in slabše računalniške pismenosti uporabnikov v teh regijah. Države z najnižjimi odstotki okuženosti računalnikov v letu 2010 pa so bile Japonska, Nemčija, Lukseburg, Avstrija in Švica.
