S pomočjo tovrstnih podatkov lahko javni organi hitreje sprejemajo odločitve v zvezi z ustreznimi ukrepi za uspešno spopadanje z virom onesnaženosti, ljudje pa se onesnaženosti lažje izognejo. Na tem projektu so delali raziskovalci iz Avstrije, Belgije, Nemčije, Grčije, Nizozemske in Združenega kraljestva, EU pa je projektu namenila sredstva v višini približno 1,8 milijona EUR.
Do zdaj so v primeru razlitja nafte v evropskih vodah meritve sicer lahko natančno pokazale območje onesnaženosti, vendar se velikokrat ni dalo razbrati razsežnosti same onesnaženosti ali njenega vira. Brez teh podatkov je bilo javnim organom naglo ukrepanje za učinkovito spopadanje z onesnaženostjo oteženo. Odločitve v zvezi s tem, kdaj je treba izvesti evakuacijo v sili, so na primer do zdaj temeljile na podatkih, ki jih je zbralo razmeroma majhno število postaj za spremljanje onesnaženosti, te pa so zaradi visokih stroškov lahko pokrivale le manjše število točk onesnaževanja. Brez podatkov o ravneh onesnaženosti po različnih postajah nosilci odločitev nimajo celotne slike o razsežnosti problema onesnaženosti.
Raziskovalci, ki so sodelovali pri projektu INTAMAP, so razvili program, ki s pomočjo podatkov, zbranih na določenih mestih, zriše spletni zemljevid z izohipsami, ki v realnem času prikazuje koncentracijo onesnaževal. Ta zemljevid s pomočjo t. i. „interpolacijskih“ metod prikazuje dogajanje med različnimi točkami merjenja in tako omogoča jasnejši opis stanja. Ker pa je za to včasih potrebna obdelava podatkov, ki lahko traja dalj časa, program INTAMAP preveri, koliko časa je na voljo, in določi, ali bo uporabil najnatančnejše tehnike interpolacije, s katerimi bo izrisal zelo podroben zemljevid, ali pa je potrebna hitrejša, manj kompleksna ocena za izris približnega stanja. Osrednja točka tega projekta je odprtokodna programska oprema za interpolacijo, ki se z zunanjim svetom povezuje prek spletnih storitev.
