Pošiljanje reklam brez vnaprejšnjega soglasja naslovnika je v nasprotju s slovensko zakonodajo. Področje urejajo kar štirje zakoni: Zakon o varstvu potrošnikov, Zakon o elektronskem poslovanju na trgu, Zakon o elektronskih komunikacijah in Zakon o varstvu osebnih podatkov (bolj podrobno o tem na strani “Zakonodaja in spam”). Kršitve prvih dveh obravnava Tržni inšpetkorat RS, tretjega Agencija za pošto in elektronske komunikacije, osebni podatki pa seveda spadajo v pristojnost Informacijskega pooblaščenca.

Ali gre res za neželeno pošto oz. spam?
Preden začnemo besno pošiljati prijave na pristojne organe, preverimo ali nismo morda sami prehitro sklenili, da gre za spam. Morda smo izpolnili anketo na stojnici, dali svoj elektronski naslov v nagradni igri na spletu, ali kaj podobnega. Zato se spodobi, da pošiljatelja oglasa vprašamo, kdaj, kje in na kakšen način je pridobil naš elektronski naslov in soglasje. Pri tem sprejmite le natančne odgovore, s splošnimi in nejasnimi se ne zadovoljite.

Kam poslati prijavo?
Na Tržni inšpektorat (gp.tirs@gov.si) pošljite prijavo le, če ste prejeli oglas na svoj zasebni naslov. Potrošnik v smislu zakonodaje je namreč lahko le fizična oseba, pri uporabi službenega elektronskega naslova pa delujete v imenu podjetja in torej niste potrošnik. Za službene elektronske naslove pošljite prijavo na Agencijo za pošto in elektronske komunikacije (info.box@apek.si). Informacijski pooblaščenec (gp.ip@ip-rs.si) pa bo pristojen takrat, ko ste soglasje sicer res dali nekemu podjetu, a je to vaše podatke brez vaše vednosti dalo ali prodalo drugemu podjetu, ki vam sedaj pošilja oglase.

Kaj navesti v prijavi?
V prijavi navedite, da ste prejeli neželeno oglasno sporočilo brez da bi predhodno za to dali soglasje. Priložite samo oglasno sporočilo.