Raziskali so uporabnost oblaka za tri storitve: obdelavo podatkov (procesiranje), programsko opremo kot storitev in hranjenje podatkov v javnem oblaku v internetu ali zasebnem oblaku, ki si ga podjetje postavi znotraj svojega omrežja za požarnim zidom. Vse raziskave pred to so obravnavale le porabo energije znotraj podatkovnih centrov, ta raziskava pa je pokazala, da se veliko energije porabi tudi za prenos podatkov med centri in računalniki uporabnikov. Najizrazitejše je to pri javnih oblakih (storitvah), kjer je lahko podatkovni center v drugem mestu, drugi državi ali celo na drugem kontinentu. Med uporabnikom in podatkovnim centrom je tako vedno nekaj kilometrov razdalje, za prenos podatkov pa, kot vemo, tudi potrebujemo energijo.

Pri uporabi oblaka za shranjevanje podatkov, so raziskovalci ugotovili, da oblak porabi manj energije kot računalniki, če se uporablja manj pogosto in pri nizki intenzivnosti. Energija za hranjenje podatkov pomeni večino v skupini porabi, poraba energije za prenos podatkov pa je minimalna. Pri srednji in visoki stopnji uporabe pa delež energije za prenos pomeni večino v skupni porabi, ta pa zaradi tega naraste. Pri nizki stopnji je delež energije za prenos med 10 in 25 odstotki za javne in zasebne storitve, pri visoki stopnji preko 60, pa do 90 %.

Hranjenje podatkov v oblaku pa na splošno porabi manj energije kot drugi dve storitvi. Pri programih kot storitvi (na primer Google Docs) je poraba energije za prenos zanemarljivo nizka, vse dokler je nizka frekvenca osveževanja zaslona (manj kot 0,1 slike na sekundo – 1 slika na sekundo pomeni, da se v tem času zamenja prikaz na celotnem zaslonu). Pri teh storitvah je tudi pomembno, koliko uporabnikov jo sočasno uporablja, saj se poraba deli med vse. Več ko jih je, manj energije storitev porabi na uporabnika, kar pomeni, da so boljši javni kot pa zasebni oblaki. Nekaj podobnega so ugotovili tudi za storitev obdelave podatkov v oblaku. Raziskovalci so ugotovili, da je poraba energije za transport podatkov dokaj visoka pri javnem oblaku, kjer podatki do njega potujejo prek veliko vozlišč, pri zasebnem, ker je teh vozlišč manj, pa je nižja. A še vedno pomeni manjši delež v skupni porabi. Zato obdelava podatkov v katerem koli oblaku porabi manj energije kot v računalnikih.

Rezultati raziskave pomenijo različne stvari za različne uporabnike. Kot pojasnjujejo raziskovalci, lahko uporabniki domačih računalnikov dosežejo velike prihranke energije z uporabo manj zmogljivih prenosnih računalnikov za rutinska opravila in uporabo storitev v oblaku za intenzivne naloge (namesto nakupa srednje zmogljivega ali zmogljivega osebnega računalnika). Za podjetja je manj jasno, ali prihranjena energija za prenos podatkov pri lastnem oblaku prevlada nad nekoliko višjo porabo tega zaradi manjšega števila uporabnikov. Vse bolj pa postaja jasno, da se uporabniki selimo v mobilne naprave, ki imajo manjšo procesorsko moč in manj pomnilnika in zaradi njih je v prihodnje moč pričakovati več zanimanja za storitve v oblaku.