Eno bolj razburljivih področij bo mobilnost. Dobro prodajanemu iPhonu se je sedaj pridružil še Googlov Nexus One, kar samo po sebi ni nič posebnega, posebno pa je to, da se je s pojavom teh naprav pojavilo precejšnje razburjenje in optimizem v razvijalski skupnosti. Pametni telefoni druge mobilne postajajo vedno bolj prisotne tudi v poslovni sferi, kar pomeni, da osebni računalnik prvič po skoraj tridesetih letih dobiva konkurenco. Po mnenju IDC-ja je znak, da se nekaj spreminja že število novih aplikacij. Za osebni računalnik obstaja nekaj deset tisoč aplikacij, za iPhone preko 100.000. To sicer niso neposredno primerljive številke, povedo pa precej o tem, kaj zanima razvijalsko skupnost. Da je res tako pove tudi to, da so morali ocenjevalci hitrosti nastajanja novih aplikacij tudi za Android popraviti svoje napovedi - z izidom Nexus One naj so oceno, da naj bi število aplikacij do konca letošnjega leta znašalo med 50 do 70.000, dvignili na 100.000. Razvijalci bodo letos torej več pozornosti namenili mobilnim aplikacijam.

Drugo področje bo oblak. Sicer se o njem govori že nekaj let in že nekaj let vsi mogoči analitiki trdijo, da se bo zadeva razmahnila, da bo joj, a se to nekako ne zgodi. Za letošnje leto IDC napoveduje podoben trend kot se je pojavili v zadnjih mesecih, ko so največji igralci na tem področju svoje moči usmerili predvsem v zagotavljanje varnosti in dosegljivosti, za katere se je ugotovilo, da so največja cokla dejanskega razvoja računalništva v oblaku. Drugo področje, ki bo letos najverjetneje zelo zanimivo, pa je tako imenovan zasebni oblak, kjer bodo uporabniki dobili možnost izdelave lokalne različice oblaka, kar bo najverjetneje kasneje pomenilo odskočno desko v širšo uporabo. Da je res tako, govorijo projekti, ki jih izvajajo Microsoft, HP, Oracle (Sun) in še kdo. Očitno so videli, da je oblak, kot so si ga zamislili, malce preambiciozna zadeva in je bolje, če uporabnike najprej prepričajo v to,d a zadeva lahko deluje. Nekako podobno kot je bilo pred leti, ko so vsi govorili o poslovanju preko interneta, a se je večina odločila zanj šele potem, ko so najprej postali domači z bolj zasebno različico interneta - intranetom.

Kaj pa poslovne aplikacije? Te naj bi v naslednjih letih doživele krepko preobrazbo. Analitiki napovedujejo zlitje poslovne programske opreme na eni strani, na drugi pa socialnih omrežij, programja za skupinsko delo in analitiko. Nastal naj bi nek »konglomerat«, ki so ga pri IDC-ju poimenovali socialitična programska oprema. Šlo naj bi za to, da bodo statične poslovne aplikacije postale bolj odprte v smislu sodelovanja in sprejemanja zunanjih informacij, ki jih bo seveda potrebno analizirati in iz njih poiskati nove ideje in poslovne možnosti. Na tem področju bosta v prihajajočem letu imela vodilno vlogo Microsoft s svojim SharePointom in IBM z Lotusom, pojavlja pa se tudi nekaj novih imen, ki bodo verjetno malce pomešala štrene. Najbolj pomembno pa bo, kdo bo uspel pritegniti več razvijalcev.