Evropski komisar za okolje Janez Potočnik je dejal: „Vesel sem, da lahko povem, da je EU prva predlagala vsestransko opredelitev nanomaterialov, ki se lahko uporablja za vse regulativne namene. Zasnovali smo zgledno opredelitev, ki temelji na znanstvenih prispevkih in širokem posvetovanju. Panoga potrebuje jasen koherenten regulativni okvir v tem pomembnem gospodarskem sektorju, potrošniki pa si zaslužijo natančne informacije o teh snoveh. To je pomemben korak k obravnavanju vseh možnih tveganj za okolje in človeško zdravje, ob hkratnem zagotavljanju, da lahko ta tehnologija izkoristi svoje možnosti.“

Nanomateriali se že uporabljajo v stotinah aplikacij in potrošniških izdelkov, od zobne kreme do baterij, barv in oblačil. Razvijanje teh inovativnih snovi je pomembno gonilo za evropsko konkurenčnost in imajo velik potencial za omogočanje napredka na področjih, kot je medicina, varovanje okolja in energetska učinkovitost. Vendar še obstaja negotovost glede tveganja, ki ga pomenijo, in potrebna je jasna opredelitev, da se zagotovi uporaba ustreznih predpisov glede kemijske varnosti. Ta opredelitev bo pomagala vsem zainteresiranim stranem, vključno s panožnimi združenji, saj usklajuje več različnih opredelitev, ki se danes uporabljajo v različnih sektorjih. Ta opredelitev bo revidirana v letu 2014 ob upoštevanju tehničnega in znanstvenega napredka.

To priporočilo je tudi v skladu z zavezo, dano leta 2009 Evropskemu parlamentu, da bo izdana enotna opredelitev, ki se bo lahko široko uporabljala za zakonodajo EU, povezano z nanomateriali.

Sprejeta opredelitev temelji na pristopu, ki upošteva velikost delcev sestavin materiala, ne pa nevarnosti ali tveganja. Ta opredelitev opisuje nanomaterial kot „naraven, slučajno nastal ali proizveden material, ki vsebuje delce v nevezanem stanju ali v obliki agregata ali aglomerata, pri katerem ima najmanj 50 % delcev v številčno-velikostni porazdelitvi eno ali več zunanjih mer v obsegu 1 nm – 100 nm“.