Zadeva je v Veliki Britaniji vroča kot vroč kostanj, šli so celo tako daleč, da predlagajo ponudnikom oblikovanje poslovno etičnega kodeksa, katerega bi ti sprejeli in se ga potem tudi držali. Kar niti ni tako slaba ideja, vprašanje je le to, kako preverjati, da se ti kodeksa resnično držijo.

Pri nas verjamemo, da je vse v najboljšem redu, tudi ko se že pojavljajo nekateri znaki, da morda ni vse tako, kot bi moralo biti? Britanci predlagajo naslednja pravila:

• Ponudnik mora uporabnika natančno obvestiti o najvišji možni hitrosti prenosa podatkov, ki jo omogoča njegova linija. Ali drugače povedano. Če linija omogoča 3,5 Mb/s najbrž ni prav, da uporabnik plačuje paket hitrosti 4 Mb/s,

• Ponudnik mora v kolikor je to mogoče odpraviti vse tehnične ovire, ki znižujejo hitrost.

• Takoj obvestiti uporabnika v kolikor so bile napovedi o možni hitrosti pretirane (linija dejansko te ne omogoča) ter mu omogočit hiter in enostaven prehod na nižji, s tem pa tudi cenejši paket.

Nismo omenili še dveh pravil, ki se tičejo omejitev pri mesečni količini prenesenih podatkov, saj ti zaradi naše ponudbe brez omejitev, niso zanimive. Pravila bi moral oblikovati regulator (v našem primeru Apek), te nadzirati in tudi kaznovati ponudnike, ki se jih ne bi držali.