Informacijska tehnologija je gonilo inovacij in storilnosti, povečuje delovno učinkovitost ter omogoča preprostejše vsakodnevno življenje. V gospodarstvih držav regije CEE predstavlja IT dragoceno podporo pri učinkovitejši izrabi energetskih virov, krepi modernizacijo industrijske infrastrukture in promovira okoljsko ozaveščenost. IDC-jeva študija ugotavlja, da je piratstvo programske opreme eden najpomembnejših zaviralcev zdravega razvoja IT, ter poudarja ekonomske prednosti zmanjšanja stopnje piratstva programske opreme. Med najpomembnejše prednosti sodijo nova delovna mesta tako na področju IT kot v širšem ekosistemu, ustanovitev novih podjetij, dodatni prihodki od davkov ter prispevek k skupnemu BDP-ju.

Prihodki IT-industrije predstavljajo v regiji CEE 1,6 odstotka celotnega BDP-ja, kaže IDC-jeva raziskava iz leta 2009. V letu 2013 naj bi ta prispevek znašal 1,9 odstotka. To povečanje se odraža v večji zasebni potrošnji, večjih bruto investicijah, večji javni potrošnji in izboljšani trgovinski bilanci, kar kaže na to, da ima IT velik vpliv na javni sektor. Poleg tega izdelovanje, prodaja in distribucija IT-izdelkov in storitev ustvarjajo davčne tokove, ki predstavljajo precejšen vir dohodkov za državo. To vključuje davek na dodano vrednost na programsko in strojno opremo ter IT-storitve, uvozne carine na določene izdelke ter davke od dobička pravnih oseb.

Uporaba IT-ja ima pozitivne učinke tudi na stopnjo zaposlovanja, kaže IDC-jeva študija. Ker IT-sektor ustvarja delovna mesta predvsem za visoko izobražen kader, se izboljšujejo zaposlitveni obeti v državi. To vpliva tudi na zmanjšanje odhoda višje izobraženih strokovnjakov s tehničnimi sposobnostmi in strokovnim znanjem v druge države. Z IT-jem povezana delovna mesta so običajno bolje plačana delovna mesta ter tako predstavljajo dodaten davčni vir, na primer z davki od prihodkov, višjimi plačili za socialno varnost, dodatnimi prihodki ter z davkom na izplačane plače.

IDC-jeva raziskava navaja ključne dejavnosti, ki naj jih vlade izvajajo pri izvrševanju učinkovitih in dolgotrajnih protipiratskih politik. Pomemben je sprejem jasne in konsistentne zakonodaje ter striktno uveljavljanje le-te. »Tisti, ki kršijo avtorske pravice na programski opremi, morajo biti obravnavani enako resno kot drugi kriminalci. Javni sektor tudi ne sme prezreti povezave med nelegalno programsko opremo in drugimi ponarejenimi izdelki. Oboje namreč škoduje inovacijam, ustvarjalnosti in splošnemu gospodarskemu razvoju,« poudarja Rok Koren, pravni svetovalec BSA v Sloveniji. Poleg tega pa je za zmanjšanje stopnje piratstva programske opreme pomembno povečanje javnega zavedanja o pomenu uporabe legalne programske opreme in izobraževanje splošne javnosti. Uporaba licenčnih izdelkov ne predstavlja prednosti le za industrijo programske opreme, temveč za celotno družbo. Te prednosti so predvsem konkurenčnejše gospodarstvo, nižji socialni stroški in boljši ugled države na mednarodni ravni.