S sistemom Galileo želi Evropska unija (EU) konkurirati obstoječemu prevladujočemu ameriškemu sistemu GPS ter kitajskemu Compasu in ruskemu Glonasu, ki sta še v razvoju. Evropski sistem satelitske navigacije naj bi izboljšal zmogljivosti sistema GPS za več kot 2-krat. Prav tako naj bi bil Galileo natančnejši. Z evropsko tehnologijo, ki bo združljiva z GPS, naj bi bilo namreč mogoče določiti položaj predmeta na zemeljski površini na meter natančno, medtem ko ga je mogoče z GPS sistemom izmeriti na 10 metrov natančno. Medtem ko GPS nadzira ameriška vojska, naj bi Galileo vodile izključno civilne oblasti, bil pa bi na voljo tudi za vojaško uporabo.

Galileo bo ponujal pet vrst storitev, od brezplačnih, javno dostopnih, ki bodo namenjene široki uporabi, storitev z omejenim in plačljivim dostopom za podjetja, pa vse do storitev, ki bodo namenjene institucijam EU ter organom držav članic (tudi vojski), kjer bodo podatki tajni ter močno zaščiteni.

Po neuspehu sprva predvidenega javno-zasebnega partnerstva za izgradnjo potrebne infrastrukture za Galileo se je EU že novembra 2007 odločila, da se bo program med vzpostavitvijo financiral zgolj iz javnih sredstev, torej iz proračuna EU. Izvedbeno uredbo EU, ki je pravna podlaga za izvedbo projekta, sta EP in Svet, ki združuje članice Unije, potrdila prav v času slovenskega predsedovanja v prvi polovici 2008.