Pred skoraj dvajsetimi leti je v IBM ovem laboratoriju Almaden Research Center v mestu San Hose Don Eigler dosegel mejnik na področju izgradnje struktur atomske velikosti. Leta 1989 mu je namreč uspelo vplivati na individualne atome in je s ksenonovimi atomi izpisal I-B-M. Danes pa v istem laboratoriju nov rod znanstvenikov prestavlja meje človeškega znanja do novega mejnika; odkril je, kako meriti izjemno majhne sile, potrebne za premikanje posameznih atomov. Razumevanje sil, ki so potrebne za premikanje atomov preko specifičnih površin, je ključno pri načrtovanju in izgradnji miniaturnih struktur, ki bodo omogočale nanotehnologijo prihodnosti. Problematika je podobna tisti, s katero so se znanstveniki pred desetletji ukvarjali na področju makrostruktur, kot so veliki mostovi in nebotičniki. Gradnja tako velikih objektov ne bi bila mogoča, če ne bi do podrobnosti poznali lastnosti različnih materialov in sil, ki delujejo nanje. Na ravni nanotehnologije se pojavlja potreba po izgradnji trdnih povezav med atomi takrat, ko hočemo zadržati določeno strukturo, in na drugi strani potreba po lahko gibljivih »delih«, sestavljenih iz nekaj atomov. Z meritvami bo mogoče pravilno izbrati posamezne atome glede na želen rezultat. Meritve so pokazale, da premikanje atoma kobalta na gladki površini iz platine zahteva silo 210 pN (piko Newton), medtem ko isti atom na površini iz bakra premaknemo že s silo 17 pN.
