Velikost države in pomanjkanje naravnih virov za razvoj informacijskih tehnologij po njegovih besedah namreč niso ovira - ključnega pomena je znanje.

Slovenija znanje ima, prav tako ima tudi inovativne posameznike. Kljub temu pa informatike ne izkoriščamo dovolj in jo pogosto razumemo kot dodaten strošek namesto kot vir prihrankov, je ocenil predsednik.

To še posebej velja za področje javne uprave, a ravno tu se skriva ena od priložnosti za informatiko. V prihodnosti bo namreč treba s sredstvi upravljati drugače, tako v zasebnem kot v javnem sektorju. "In ravno tu vidim priložnost za informatiko," je dejal.

Predsednik Slovenskega društva Informatika Niko Schlamberger pa je poudaril, da so dosežki slovenske informatike opaženi in nagrajeni tako doma kot po svetu.

Vendar pa v Sloveniji po njegovih besedah primanjkuje razumevanja, da so informacijske tehnologije eden najpomembnejših motorjev za razvoj Evrope. "Slovenska informatika je motor, ki ga nismo opazili in zato tudi ne vemo, koliko je vreden in kaj lahko pomeni," je bil kritičen. Ob tem je opozoril na težave pri črpanju evropskih sredstev in pomanjkanje nacionalne strategije za področje informatike.

Nagovorom je sledila podelitev priznanj Slovenskega društva Informatika, ki organizira konferenco. Priznanje za prispevek k razvoju slovenske informatike so prejeli Aleksander Bucik, podjetje 3 Gen in Gospodarska zbornica Slovenije. E-nagrada za najboljši poslovni dosežek pa je šla v roke podjetja ZZI za platformo za izmenjavo podatkov med pristanišči, ki se uporablja v lukah severnega Jadrana.

Rdeča nit tridnevne konference, ki se je začela v ponedeljek, je povezovanje informatike in gospodarstva ter iskanje neizkoriščenih priložnosti. Posebna pozornost je namenjena uspehom slovenskih podjetij v tujini in vlogi slovenske informatike in znanosti pri projektu velikega hadronskega trkalnika v švicarskem Cernu in odkritju Higgsovega bozona. Konference se udeležuje okoli 200 udeležencev.

STA