iTunes bo med sinhronizacijo skušal upariti datoteke v vaši knjižnici s ponudbo v iTunes trgovini; če mu uspe, datoteke ne bo potrebno prenesti, ampak se bo vzela kar obstoječa kopija iz trgovine, kar je bistveno hitreje. Sinhronizacija deluje tudi za glasbo, ki je niste kupili skozi iTunes trgovino, ampak zakonito dobili kje drugje. Dodatni bonus je brezplačna nadgradnja vseh skladb na 256 kbit/s. Samo predvajanje je dokaj tekoče, sicer z opaznim zamikom na samem začetku (buffering), avtomatski preklop na naslednjo skladbo pa deluje gladko. Na žalost (še) ni uradnega klienta za Android in druge ne-iPhone telefone in tablice.

Konkurenčni Google Play Music Player je za zdaj na voljo zgolj v ZDA. Vprašanje je, kdaj bo na voljo tudi na tej strani luže, ena večjih ovir pri tem pa bodo brez dvoma apetiti založnikom po dodatnem plačilu za uporabo tovrstne storitve. V teoriji gre le za nov način uživanja že kupljene (tj. vaše glasbe), tokrat pač preko spleta, zato bi to moralo biti to, vendar se kravatarji ne strinjajo. Standardnih 70 % (100 % - 30 % delež za Apple) namreč gre za licence, v razmerju 12 % avtorjem in 58 % založnikom. Ta vsota pokriva tako plačilo za streaming že kupljenih komadov, kot tudi nadomestilo za piratiziranje nekupljenih komadov. Nevaren precedent, ki bi se mu Amazon, Google in drugi igralci radi izognili.

Storitev je omejena na 25.000 skladb in ne zahteva sklenitve naročnine na iCloud.

vir: SloTech