Do te ugotovitve sta prišla Erik Brynjolfsson in Andrew McAfee, raziskovalca na ameriškem MIT, svoje ugotovitve pa zapisala v knjigi »Race Against the Machine«. Ugotovila sta, da je IT v zadnjih letih pripomogel k temu, da je v svetu manj delovnih mest, v luči sedanjih demonstracij pa je pomembno tudi dejstvo, da je informatizacija krepko pripomogla k temu, da so bogati sedaj še bogatejši. Če imata avtorja, ki sta raziskovalca na Centru za Digitalno poslovanje renomirane šole Sloan School of Management, prav, naj bi učinki informatizacije povzročili troje: managerji in vodstva podjetij so v nekaterih panogah enormno obogateli, v nekaterih storitvenih panogah je zaposlene zamenjala programska oprema, avtomatizacija podjetij pa daje neprimerno večje prednosti lastnikom kot pa zaposlenim.

V letih 2002 do 2007 naj b v ZDA 60 odstotkov »pridelane blaginje« bilo namenjeno le enemu odstotku najbogatejšega prebivalstva. Brynjolfsson in McAfee se pri tej oceni ne strinjata najbolj s protestniki na Wall Streetu oziroma njihove ugotovitve razširjata. Za takšno stanje namreč niso krivi le deregulacija finančnih trgov in zmanjšanje obresti iz Bushevih časov, ampak svoj del krivde nudi tudi vse več programskih rešitev, ki jih je mogoče prodati. »S pomočjo IT-ja lahko superzvezde, pa naj je to Mark Zuckerberg, Lady Gaga ali upravljavec kakšnega sklada, svoje znanje ponudita bistveno večjemu krogu ljudi«, pravi Brynjolfsson in nadaljuje: »Za razliko od atomov je mogoče računalniške bite nemoteno, brezplačno in skoraj v trenutku razposlati po celem svetu. Tako lahko glasba, film, programska oprema, skratka vse, kar je digitalno, doseže bistveno večji obseg potencialnih uporabnikov. In to velja tudi za programsko vodene poslovne procese, česar se managerji seveda ne otepajo.«

S teorijo Brynjolfssona in McAfeeja pa se seveda marsikdo tudi ne strinja. Med drugim tudi 83-letni nobelovec za ekonomijo Robert Solow, ki je v svojem aktivnem času raziskoval predvsem vpliv tehnologij na gospodarsko rast. Solow trdi, da je tehnološki napredek vedno v zgodovini povzročal začasno zmanjšanje delovnih mest, a to ni vplivalo na skupno zaposlenost, saj so se zaradi tehnologij odprla delovna mesta na drugih področjih.

A statistični podatki so bolj na strani Brynjolfssona in McAfeeja. Podatki o zaposlenosti v ZDA v letih 1940 do 2000 kažejo nenehno rast. Ta je bila sicer res vedno nižja, a je bila prisotna. Vse do leta 2000, ko se je začela zmanjševati in ta trend se nadaljuje še sedaj. Če bi se s tem zmanjševala tudi produktivnost in gospodarska rast, potem bi za vse skupaj lahko res krivili finančno deregulacijo in Bushevo zniževanje obresti. A ni tako. Tako gospodarska rast in produktivnost sta bili pozitivni. Raziskovalca sta iz tega sklepala, da je potrebno krivca iskati drugje in našla sta ga v IT-ju: »Z IT-jem je ekonomska kuhinja res postala precej večja, vendar to še ne pomeni, da bodo vsi, ki v njej sodelujejo, deležni večjega kosa pogače!«, sta se slikovito izrazila.