Vlada zaradi grožnje Evropske komisije z 13 tisoč evri dnevne kazni hiti z vnosom ti. Cookie direktive v zakonodajo, konkretno v Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom). To nujo, ihto in naglico pa želi izkoristiti še vnos številnih drugih določil, npr. sistemskega backdoora do retencijske baze za policijo, Sovo in morda še za nekatere zainteresirane upravne organe. Vseh sprememb je pravzaprav toliko, da je zakonodajno-pravna služba parlamenta odločila, da bo namesto preproste novele (ZEKom-D torej) potrebno napisati kar sveži zakon (ZEKom-1).

Niso pa vse predlagane spremembe slabe. Predlog ZEKom-1, ki se pravkar prebija skozi glasovanje na matičnem delovnem telesu (druga faza rednega zakonodajnega postopka), ta hip še vsebuje vsebuje spodobno uzakonitev načela omrežne nevtralnosti (net neutrality) po nizozemskem vzoru. Z novim 203. členom bi se operaterjem pošteno zavezalo roke glede "blokade oziroma vsaj upočasnjevanja posameznih vsebine ali storitev (telefonijo IP, izmenjavo datotek s torrenti, visokorazločljivostni video ...)". Zadevne storitve poberejo ogromno pasovne širine, pa to ne samo notranje, ampak tuje, ki se jo plačuje po višjih cenah. Če bi jih ponudniki interneta (ISP-ji) lahko posebej zaračunali ali jo vsaj omejili (ti. "prihodnji poslovni modeli"), npr. po zgledu mobilnih operaterjev, bi bili zaslužki seveda večji. Zato pa med njimi tudi ni nekega hudega interesa za spoštovanje principov nevtralnosti omrežja. Rajši bi posebej zaračunali vse, kar se le da.

Svet za elektronske komunikacije pri regulatorju APEK je 16.11. v DZ vložil svoje pripombe k ZEKom-1, konkretno za novi 203. člen zakona, ki bi uzakonil nevtralnost interneta, s katerimi bi še dodatno zaostrili že v tistem trenutku precej jasne določbe o nevtralnosti interneta. Odziv je bil hiter in odločen. Slovenski internetni operaterji Telekom, Amis in T-2 so že 30.11. ustanovili gospodarsko interesno združenje (GIZ) in v njegovem imenu potem na relevantni odbor DZ naslovili svoj predlog amandmajev, ki v svojem bistvu črtajo vse mesene dele člena o nevtralnosti interneta. Njihova logika je bila, da je treba brez vprašanj počakati na odločitev Evropske unije, ki o tem vprašanju pač se razpravlja. Samostojna odločitev v dobro potrošnikov, skoraj dobesedno po nizozemskem zgledu (torej, še vedno se lahko čara, če je to nujno za delovanje omrežja), naj ne bi bila zaželjena.

Skozi amandma, ki ga je vložila vladajoča SDS, pridružile pa so se mu še koalicijske stranke DL, SLS, DeSUS in NSi, je bila omrežna nevtralnost bistveno omejena. Odbor je zapisal, da so bile spremembe opravljene na predlog "zainteresirane javnosti", pri čemer je očitno mislil novonastali operaterski GIZ, ne tudi širše "javnosti". Svet za komunikacije je sicer protestiral, rezultate pa bomo videli. Ker koalicijska odstranitev omembe plačil očitno ne zadošča, bo danes na drugi obravnavi DZ obravnaval dodaten amandma, ki ga je od operaterskega GIZ posvojila SD.

vir: SloTech