Štirje veliki evropski ponudniki dostopa do interneta, Deutsche Telekom, France Telecom, Telecom Italia in Telefónica, so naročili študijo A Viable Future Model for the Internet pri A.T. Kearney o prihodnosti interneta. Podjetja namreč zagovarjajo trditev, da YouTube in Netflix neupravičeno bogatita s ponujanjem vsebine. Krivično se jim zdi, da čeprav strani servirata ogromne količine podatkov, plačujeta le fiksni pavšal za dostop do interneta in pogodbe o izmenjavi podatkov, medtem ko vsi stroški in nič dobička odpadejo na ponudnike dostopa do interneta.

Zato predlagajo eno izmed štirih možnosti:
• podražitev dostopa do interneta za končne uporabnike za okoli šest evrov na mesec;
• zaračunavanje internetnim podjetjem 0,05 evra za vsak prenesen gigabajt po omrežjih in 3,03 evra za vsak gigabajt na brezžičnih omrežjih;
• uvedba plačljive prioritizacije prometa ali
• uvedba več managed services na koncu ("zadnja milja") infrastrukture.

Pravijo, da so to edine možnosti, da preprečimo sesutje interneta zaradi preobremenitve z goro podatkov. To sicer ponavljajo vsaj že 15 let, pa je internet brez večjih pretresov še vedno tu. Vsi se s tem ne strinjajo, saj ni težko ugotoviti, da gre ponudnikom dostopa do interneta v prvi vrsti za denar. Paul Budde zavrača argumente podjetij, rekoč, da nihče na internetu ne dobi ničesar zastonj. Povezava do interneta in uporaba se plačata, pri čemer vsako podjetje poišče najcenejši način dostopa do interneta. In če tega najdejo na drugem kontinentu, ga uporabijo pač tam (primer je Google, ki je del konzorcija, ki polaga podmorske kable). Pri tem Netflixa in YouTuba ne moremo kriviti za odlaganje prometa v omrežje, saj v končni fazi promet zahtevajo uporabniki navedenih ponudnikov dostopa, ki te strani obiskujejo.

Vseeno se lahko zgodi, da bodo ISP-ji poizkusili na vsak način začeti zaračunavati promet tako podjetjem kot končnim uporabnikom.

vir: SloTech