"Po pregledu zadnjih veljavnih zavezujočih ponudb je komisija ugotovila, da nobeden od preostalih ponudnikov ni bil pripravljen svoje ponudbe dopolniti na način, ki bi ustregel pričakovanjem komisije. Komisija se je tako odločila, da Vladi Republike Slovenije predlaga, da se prodaja po mednarodnem razpisu zaključi tako, da se državnega deleža v Telekomu Slovenije ne proda nobenemu od preostalih ponudnikov.

Komisija se je za takšen korak odločila po preučitvi obeh ponudb in pogajanji z obema ponudnikoma, v katerih nobeden od njiju ni bil pripravljen ponudbe uskladiti s pričakovanji komisije. Komisija verjame, da bi bila prodaja delnic Telekoma Slovenije pod ponujenimi pogoji ponudnikov nesmotrna in ni izpolnila pričakovanj glede ciljev prodaje, ki jih je pri prodaji Telekoma Slovenijie komisiji zaupala vlada R Slovenije, "je povedal mag. Janša.

Komisija bo o možnih alternativah razpravljala na svoji seji predvidoma naslednji teden.

Izjava Telekoma Slovenije:

Skupina Telekom Slovenije proces odprodaje državnega deleža, ki se ni zaključil s prodajo, končuje bogatejša, močnejša in bolj izkušena. Uprava družbe je v procesu sodelovala v okviru svojih pristojnosti in zagotovila najvišjo, transparentno in enakovredno raven predstavitev skupine za vse sodelujoče kandidate. Ne glede na lastniško strukturo družbe, naloga uprave tudi v prihodnje ostaja uspešno poslovanje, dosledno izvrševanje ambicioznih poslovnih načrtov in širitvene politike v regiji, kjer skupina postaja eden ključnih ponudnikov telekomunikacijskih storitev.

Proces odprodaje državnega deleža je za Skupino Telekom Slovenije pomenil veliko priložnost, da se še bolje in temeljiteje prilagodi vse ostrejši tržni tekmi. Da je Skupina Telekom Slovenije uspešna, tehnološko razvita, z vrhunskim kadrom in najnaprednejšimi uporabniškimi rešitvami, so potrdili vsi kandidati za nove lastnike. Mag. Bojan Dremelj, predsednik uprave Skupine Telekom Slovenije je ob tem dodal, da so kandidati »z oddajo ponudb in vztrajanjem v procesu prodaje potrdili, da smo si v Skupini Telekom Slovenije zastavili pravo strategijo in da se lahko po znanju, izkušnjah, tehnološkem in vsebinskem razvoju kosamo z vodilnimi telekomi po svetu«.

V Telekomu Slovenije dodajajo, da so se v zadnjih nekaj mesecih veliko naučili. Skozi proces skrbnega pregleda so odkrili nekaj točk, kjer lahko še dodatno povečajo učinkovitost, znižajo stroške in s tem postanejo še bolj konkurenčni, svojim uporabnikom pa s tem ponudijo še bolj dovršene tehnološke rešitve s področja fiksne, mobilne telefonije, interneta ter celovitih sistemskih poslovnih rešitev.

Telekom Slovenije je tehnološko napredna družba s stabilno in lojalno bazo uporabnikov, stabilnim tržnim deležem v Sloveniji in hitro rastočimi deleži na tujih trgih. V preteklem letu je tako Telekom Slovenije lastniško vstopil na trge Gibraltarja, Republike Srbske in Albanije, leto poprej pa v Makedonijo in na Kosovo.

Tudi v prihodnje zaveza uprave ostaja enaka - uspešno poslovanje in dosledno izvrševanje strategije, ki bo s celovito ponudbo zanimivih, uporabnih, cenovno fleksibilnih konvergenčnih telekomunikacijskih storitev še naprej usmerjena na regionalne širitve in na uporabnike, »V Skupini Telekom Slovenije imamo ambiciozne poslovne načrte, ki jih bomo dosledno izvajali ne glede na lastniško strukturo družbe. Ostali bomo prvi doma in med prvimi v regiji« je še dodal mag. Dremelj.

Kaj pravi Skipti:

Upravni odbor družbe Skipti je izrazil obžalovanje, da po intenzivnih pogajanjih s privatizacijsko komisijo, ni prišlo do soglasja glede vseh odprtih vprašanj pri prodaji Telekoma Slovenije. Predstavniki Skiptija menijo, da je vlada privatizacijski proces izvedla transparentno in v skladu z vsemi razpisnimi pogoji. Toda po dolgotrajnih in intenzivnih pogovorih, pogajalci žal niso uspeli doseči soglasja o vseh vprašanjih glede prodaje Telekoma Slovenije.

Brynjolfur Bjarnason, predsednik uprave Skiptija, je povedal, da, “je Skipti še vedno trdno prepričan, da je Telekom Slovenije dobro podjetje, o čemer pričajo tudi poslovni rezultati. Zato smo prišli tako daleč. Obžalujemo, da ni prišlo do prodaje državnega deleža v podjetju Telekom Slovenije".

Predstavniki Skiptija so prepričani, da je bila njihova ponudba dobra ter da so ponudili pravično ceno. “Naše sodelovanje pri upravljanju Telekoma Slovenije bi prineslo pomembne sinergije in dolgoročne koristi Telekomu Slovenije kot podjetju, njegovim uporabnikom in telekomunikacijskemu sektorju v Sloveniji v celoti”, je dejal Brynjolfur Bjarnason.

“Med postopkom smo se imeli priložnost večkrat srečati tako z upravo Telekoma Slovenije, kot tudi z različnimi predstavniki slovenskih političnih strank. Čeprav do sporazuma o prodaji med Skiptijem in slovensko vlado ni prišlo, moram poudariti, da so bile naše razprave odkrite in pozitivne”, je dodal Brynjolfur Bjarnason, predsednik uprave Skiptija.

Im kaj opozicija:

Na vladno odločitev se jue že odzvala tudi opozicija. Odločitev privatizacijske komisije za Telekom Slovenije, da naj vlada ne sprejme niti ponudbe britansko-nemškega konzorcija Bain Capital & Axos Capital & BT niti islandskega Skiptija, je po besedah poslanca ZARES dr. Pavla Gantarja pričakovana in jo velja pozdraviti. Vendar pa je obenem treba opozoriti, da se s tem nikakor nismo izognili netransparentni prodaji 49,13-odstotnega državnega deleža v Telekomu Slovenije. Poslanec Gantar je pri tem spomnil na slabo formuliran in nejasen razpis, ki je nazorno pokazal, da vlada nima ustrezne dolgoročne strategije prodaje Telekoma. Takšen način (ne)prodaje zagotovo ni dober z vidika morebitne uspešne prodaje državnega deleža te družbe v prihodnosti.

Stroka zagovarja stališče, da se je v primeru odločitve za prodajo državnega deleža potrebno že na samem začetku prepričati, da bo takšna prodaja uspešna. Vlada tega opozorila žal ni upoštevala, saj ni preverila vseh možnosti poteka pogajanj. Zato se ob načrtovani prodaji Telekoma Slovenije zastavlja tudi vprašanje stroškov, ki so nastali ob izdelavi različnih študij, je nadaljeval poslanec Gantar in napovedal, da bo od ministra za gospodarstvo mag. Andreja Vizjaka zahteval, naj javno objavi vse operativne stroške, ki so nastali ob postopku javnega razpisa in ob neprodaji Telekoma Slovenije.

Poraja se vprašanje, kako naprej, saj ne gre verjeti, da bo predsednik vlade Janez Janša opustil idejo o prodaji državnega deleža Telekoma. Pričakujemo lahko, da bo vlada že kmalu sprožila postopek prodaje 10 do 15 ali celo več odstotkov državnega deleža Telekoma Slovenije malim delničarjem in eventualnim "domačim" institucionalnim vlagateljem. Poslanec Gantar napoveduje, da se utegne zgoditi podoben scenarij kot pri prodaji NKBM. To bo sicer politično všečna poteza, a bo bržkone pomenila počasni konec Telekoma oziroma njegovo lastniško razkosanje. Vlada bo na račun javnosti všečnih ukrepov, za katerimi so sicer izključno politični cilji, dosegla negotovo lastniško usodo Telekoma Slovenije.

Po Gantarjevem osebnem prepričanju bi bila najboljša rešitev prodati določen del državnega deleža Telekoma Slovenije strateškemu partnerju, ki bi bil "srednje velik Telekom". Telekomunikacijski trg je namreč globoko internacionaliziran, slovenski Telekom pa je zelo majhno podjetje. Nikakor pa s prodajo ni potrebno hiteti, saj ne gre za nikakršno prisilo ali nujo, je v izjavi za javnost še dodal poslanec dr. Gantar.