Internet na televiziji, televizija na internetu

25. April 2013 - 9:38

Milijoni Evropejcev gledajo zamujene najljubše televizijske nadaljevanke na pametnem telefonu na poti v službo, gledajo spletne vsebine na televizijskem sprejemniku v dnevni sobi ali pa na splet nalagajo lastne vsebine. V Evropi je danes že več kot 40,4 milijona „povezanih televizij“, do leta 2016 pa naj bi tovrstne sprejemnike imela večina gospodinjstev. Te spremembe zabrisujejo tradicionalne meje med potrošniki, radiodifuzijskimi mediji in internetom. Komisija želi ugotoviti, kaj bi to zlivanje tehnologije in vsebin lahko pomenilo za gospodarsko rast in inovacije, kulturno raznolikost ter potrošnike v Evropi (zlasti tiste, ki potrebujejo zaščito, npr. otroci).

Podpredsednica Evropske komisije Neelie Kroes je povedala: „Povezana televizija je naslednja velika novost v ustvarjalnem in digitalnem svetu. Zlivanje sektorjev pomeni, da lahko izbiramo med več kakovostnimi vsebinami, vendar pa to ustvarja tudi motnje in izzive. Če se želimo s temi spremembami soočiti uspešno, moramo o tem razpravljati skupaj na ravni EU. Tako bomo pomagali podjetjem, krepili ustvarjalnost in zaščitili naše vrednote“.

Komisija z zeleno knjigo, ki jo je sprejela, deležnike in širšo javnost vabi, da do konca avgusta 2013 izmenjajo mnenja o naslednjih vprašanjih:

Pravila igre. Spodbujanje pravih pogojev za dinamična podjetja v EU, da bi bila ta uspešna v mednarodni konkurenci (zlasti z ZDA), pri čemer je treba upoštevati, da lahko za konkurenčne akterje veljajo različna pravila.

Zaščita evropskih vrednot (vključno s svobodo medijev) in uporabnikovi interesi (npr. zaščita otrok, dostopnost za uporabnike invalide). Ali ljudje pričakujejo boljšo zaščito pri televizijskih programih kot pri internetnih vsebinah? Kje je treba potegniti ločnico?

Enotni trg in standardi. Očitno vse naprave v vseh državah članicah ne delujejo enako. Kako lahko spodbudimo pravo tehnološko okolje?

Financiranje. Kako bodo zlitje in spremembe v potrošnikovem vedenju vplivali na način, kako se financirajo filmi, televizijske oddaje in druge vsebine? Kako k temu prispevajo različni akterji v novi vrednostni verigi?

Odprtost in pluralnost medijev. Ali naj bi javnost imela možnost, da posega v vnaprej določene filtrirne mehanizme, na primer v iskalnikih? Ali dosedanje prakse na veleprodajni ravni na področju premijskih vsebin (npr. pri velikih športnih dogodkih in uspešnih novih filmih) vplivajo na dostopnost trga in vzdržno poslovanje? Ali so platforme dovolj odprte?

O tej novi realnosti že potekajo razprave v več državah EU in Evropskem parlamentu. Obstajajo različna mnenja o tem, kako naj bi se nanjo odzvali. Nekateri zahtevajo takojšnje spremembe pravil in predpisov, nekateri so zaenkrat še zadovoljni s trenutnim stanjem, drugi pa se zavzemajo za samourejanje in sourejanje. Komisija v zeleni knjigi sicer ni predvidela ukrepov, vendar bo lahko pri ukrepih, ki ji bodo sledili, proučila regulativni in politični odziv nanjo, vključno s samourejanjem.