Današnji internet je bil zgrajen že v 70-ih letih na informacijski in komunikacijski infrastrukturi, ki jo poganjajo internetni protokoli, danes pa se že sooča s problemi, ki jih ne moremo reševati z že znanimi prijemi. Težave so povezane na primer z nezaželeno pošto ali varnostjo, nastajajo pa tudi v arhitekturi in povezanih sistemih, kot so okostenelost zgradbe, nadzor in odstranitev zamaškov v prometu, usmerjanje prometa, slaba internetna mobilnost, izčrpanost naslovnega prostora, optična omrežja, kvantna omrežja, naraščanje senzorskih omrežij, pametnih hiš, upravljanje z družabnimi omrežji, zagotavljanje zasebnosti in zaščita identitet... Internet se sooča tudi s problemom shranjevanja, iskanja in dostopa do informacij. Le v zadnjih petih letih je človeštvo ustvarilo in digitalno shranilo toliko informacij in podatkov, kot jih je prej ustvarilo v vsej svoji zgodovini. Internetnega omrežja lastniško ne upravlja nobena organizacija v svetovnem merilu, njegova kompleksnost pa postaja skoraj neobvladljiva.

Minister Turk je povedal, da je ena izmed novosti v osveženi lizbonski strategiji pod slovenskim predsedovanjem Svetu EU tudi posodobljen pogled na inovacije in ustvarjalnost. Minister je poudaril, da so predsedniki držav in vlad pred kratkim v sklepih spomladanskega Evropskega sveta opozorili na pomen odprte ustvarjalnosti in prostega pretoka znanja, ki jo poznamo kot peto svoboščino. »Ravno internet je ključna tehnologija za odprto, inovativno in ustvarjalno družbo.« je poudaril minister.

Eden pomembnih pogojev za razvoj interneta v prihodnosti je uresničitev zastavljenih ciljev raziskovalne politike EU. Sredstva iz svojih raziskovalnih programov bo morala Evropa učinkovito usmeriti v reševanje evolucijskih problemov interneta. Ravno v ta namen bo na Bledu te dni podpisana tudi »Blejska deklaracija«, ki bo definirala evropski pristop k prihodnosti interneta. Minister Turk je ob tem poudaril: »Blejska deklaracija je prvi konkreten korak. Države članice EU poziva k boljši koordinaciji nacionalnih raziskav in razvoja o prihodnosti interneta, medtem ko je pomembno, da Evropska komisija usmerja s skupno vizijo, ki bo Evropo popeljala skozi transformacijo interneta v naš vsakdanji način dela, življenja ter medsebojnih interakcij.« Blejska deklaracija tudi ustanavlja forum European Future Internet Assembly, ki bo zadolžen za izpeljavo sprejetih smernic programa in realizacijo pričakovane sinergije rezultatov raziskovalnih programov 7. okvirnega programa EU s področja interneta in omrežnih tehnologij. Blejsko deklaracijo bodo te dni na Bledu podpisali predstavniki osemdesetih projektov 7. okvirnega programa EU. Evropska unija bo tako sredstva iz svojih raziskovalnih programov učinkovito usmerila v reševanje evolucijskih problemov interneta.

Dogodek Internet prihodnosti podpira Služba Vlade RS za razvoj, organizira ga Inštitut Jožef Štefan v sodelovanju z FP7 - projektom EIFFEL (Evolved Internet Future for European Leadership) in slovenskim Društvom za internet. http://www.fi-bled.eu/