Sredi marca je bil uradno predstavljen naslednik Itaniuma z imenom Tukwila – prvi množično proizveden štirijedrnik z dvema milijardama tranzistorjev in 30 MB hitrega predpomnilnika. Tukwila bo z razširjenim jedrom poganjal dve niti na jedro, torej 8 niti sočasno. To mu omogoča hiter dvojni integriran pomnilniški krmilnik, ki bo glede na današnje pomnilniške prepustnosti nudil vsaj 4x izboljšanje! Za novega Itaniuma predvidevajo v povprečju vsaj 2x višjo zmogljivost glede na današnjo generacijo! Tukwila bo prišla do prvih strank do konca leta 2008!
Tudi za manjše strežnike in zahtevne delovne postaje se obetajo novosti. Že današnji zelo uspešen štirijedrnik Xeon 7300 (Caneland) ponuja precej dobro razmerje med zmogljivostjo in energijo, prihajajoča druga generacija pa bo to še izboljšala. Dunnington bo imel kar 6 jeder (verjetno bo v drugi polovici leta, ko pride na prodajne police tudi prvi 6-jedrnik na trgu). Imel bo 1,9 milijarde tranzistorjev ter vdelanega 16 MB L3 predpomnilnika kakor tudi najnovejše virtualizacijske tehnologije (flex migration). Procesor bo združljiv z obstoječimi vmesniki oz. matičnimi ploščami platforme Caneland. Negova poraba bo med 50 in 80 W.

Namizje

Dolgo pričakovani Nehalem bo prišel na trg še letos v zadnjem četrtletju– okroglo leto dni po prvi množični proizvodnji prvega 45 nm Penryna. Mimogrede, mineva tudi 40 let od začetka Intelovega proizvodnega procesa, ki je v daljnem 1970 temeljil na 10-mikronskem procesu. Če tehnologija do danes ne bi napredovala, bi bili trenutni štirijedrni Intelovi procesorji veliki kar 2 x 3 metra (850 milijonov tranzistorjev). Nehalem, ki pomeni osvežitev 45 nm procesa, ima zelo skalabilno zasnovo in je tudi zelo modularen, sicer pa temelji na arhitekturi Core. Sama arhitektura omogoča 2–8 jeder, a prve izvedbe bodo imele 4 monolitna jedra (dva dvojedrnika, povezana s povezavo QuickConnect). Procesor bo dinamično prilagajal svojo zmogljivost in energijsko porabo glede na obremenitev. Procesor bo imel širšo izvršilno enoto (4-wide)! Bo tudi prvi namizni procesor z vdelanim pomnilniškim krmilnikom. Procesor bo imel vrsto izboljšav, vključno z SSE 4.2 … Novost sta tudi drugonivojsko predvidevanje in tehnologija renamed return stack buffer. Nehalem ima v jedrih tudi vključen SMT, s čimer lahko programsko izvršuje dve niti sočasno. Gre za podobno funkcijo kot HyperThreading,le da je tokrat zavoljo optimalnejše arhitekture rezultat bistveno boljši, veliko pa bo tak način delovanja pripomogel tudi k nizki energijski porabi. Razlike se poznajo predvsem pri delu z medijskimi datotekami, velikimi nizi podatkov, pri bazah … Nova je hierarhija hitrega predpomnilnika – predpomnilnik L1 32KB+32KB (za podatke in za ukaze) je ostal isti kot v Core, nov je L2 256KB/jedro ter večji 8 MB povsem deljen L3-predpomnilnik.

Z Nehalemom pride nova platforma, ki končno ne temelji več na prednjem vodilu (FSB), saj se vse vrti okoli povezave QuickPath, ki je točkovna (P2P). QuickPath bo imel zelo nizko zakasnitev in visoko prepustnost. Že na začetku bo ta povezava hitrosti 25,6 Gb/s. Vdelani pomnilniški krmilnik bo ponujal veliko – 3 kanale na procesor ter do 3 module DIMM na kanal. Podpiral bo DDR3-800, 1066, 1333 in zmogljivejše. Podpiral bo tudi RDIMM in UDIMM. Izkoristek pomnilnika bo glede na današnjo generacijo do štirikrat večji!
Po Nehalemu prihaja Westmere. Gre za zmanjšanje Nehalema (na 32 nm), po njem pa pride še na novo zasnovana 32 nm arhitektura Sandy Bridge. Sandy Bridge bo med ključnimi izboljšavami prinesel AVX (Advanced Vector Extension) – 256-bitno razširitev vektorja za SSE, kar se bo poznalo predvsem pri aplikacijah, občutljivih na plavajočo vejico, Intel zagotavlja, da bomo videli dvakrat večjo zmogljivost FLOP, boljšo organizacijo in hitrejši in učinkovitejši dostop do podatkov. Arhitektura bo tudi primernejša za vzporedna bremena.

Grafika

Za Intel je velikega pomena tudi prihodnost grafičnega posla. Čeprav ne govori direktno o napadu na proizvajalce grafičnih kartic, temveč o novem principu, imenovanem vizualno procesiranje. Nove grafične knjižnice čedalje bolj uporabljajo računsko zahteven pristop, saj je vse več fizičnih modelov in računanja. Čeprav Intel zanika, da bi bila tarča naslednja generacija iger, temveč končno vestna predstavitev fotorealističnega 3D-prikaza v realnem času, interaktivni uporabniški vmesniki, HD, procesno modeliranje … Platforma, ki bo prva naskočila to, po Intelovem mnenju novo področje računalništva, bo Larrabee! Ker gre za velike zbirke podatkov, Intel ocenjuje, da je potrebna povsem nova platforma, z veliko IA-jedri, z novo arhitekturo predpomnilnika (malce je lokalnega, večina pa je razporejena med jedra in dosegljiva vsem), za novi nabor vektorskih ukazov, nove vektorske procesne enote – širši SIMD … Larrabee bo skalabilen v mnoge teraflope … Intel verjame, da je Larrabee tehnološki preboj, ki bo imel bistven pomen tudi na področju razmerja zmogljivost/energijska poraba. Da Intel misli resno, kaže tudi napoved predstavitve še letos in izdelkov v bližnji prihodnosti, kakor tudi nabor Intelove programske opreme za vizualno procesiranje (API-ji pa bodo podpirali tako DirectX kot OpenGL).
Čeprav je Intel Larrabee zamaskiral kot precej specifično rešitev, pa so inženirji priznali, da bo procesor z določenimi strojnimi dodatki lahko sestavljal srce grafične kartice (ki bi morala po Intelovih napovedih zlahka konkurirala tako Nvidii in AMD-ju celo v najvišjem cenovnem razredu, kjer Intel še ni imel izdelka). Hkrati pa bo lahko zaradi svoje združljivosti z IA32 Larrabee tudi precej bolj univerzalen in bo poganjal tudi pospeševalnike fizike. Vsi izdelki, ki pridejo na trg letos, bodo izdelani s tehologijo High-K s 45 nm procesom.

Objavljeno: Moj mikro April 2008 | Jaka Mele