Pred odprtjem prireditve IDF je Intel prikazal nekaj demonstracij novih uporabniških izkušenj in aplikacij

V San Franciscu se bo jutri začela vsakoletna prireditev Intel Developer Forum (IDF). Dan pred pričetkom smo lahko poslušali Intelove razvijalce, ki se ukvarjajo z izboljšavami na področju interakcije in uporabniške izkušnje pri uporabi osebnih računalnikov in elektronskih naprav. Čeprav Intel ne proizvaja končnih naprav temveč le čipe, mu zavedanje celotne slike - želja in navad uporabnikov pomaga vleči pravilne odločitve pri procesu načrtovanja in celotnem proizvodnem procesu procesorjev.

S temi raziskavami se ukvarjajo v Intelovem Evropskem laboratoriju za izkušnjo s tehnologijo. Direktor laboratorija Horst Haussecker je zbranim novinarjem pokazal vrsto eksperimentov in demonstracij, med katerimi jih je kar nekaj izstopal. Med drugimi smo videli aplikacijo za 3D izrisovanje s pomočjo sledenja žarkom (raytracing), kar je Intel uporabil za izrisovanje 3D prvoosebne streljske igre v realnem času s 30-slikami na sekundo (procesno moč katerega je omogočil oblak). Druga zanimiva aplikacija je imenovana mobile augmented reality. Aplikacija na mobilnem telefonu omogoča da s kamero zajamemo sliko in približno geografsko lokacijo, nato pa telefon sliko obdela ter prepozna objekte na njej, se poveže na internet in uporabniku za objekte na sliki ponudi več informacij...

Intel se spreminja! (Prvi dan)

Otvoritveni govor Paula Otellinija, šefa Intela je bil letos za spoznanje mirnejši od preteklih let. Skeptiki so nastop, ki je bil prvič v zadnjih desetih letih manj kot spektakularen, označili tak zaradi pomanjkanja vsebin; a dejstvo je da se je Intel pričel odmikati stran od »le« čipov in tranzistorjev kar pomeni da je bilo govora tudi o bolj »meglenih« in neoprimerljivih konceptih….

Otellini je poudaril tri točke, katerim bo Intel v naslednjih letih namenjal največ pozornosti. Prva je transformacija družbe. To so že delno storili z nakupom McAffeeja. S tem se podajajo v vode programske opreme in storitev ter rešitev čez celotno platformo – torej z željo ponuditi celotno širino in ne le posameznih sestavnih delov. Druga je pomembnost procesiranja, kjer se pripravljajo na nove produkte, ki bodo presegli svet računalnikov kot jih poznamo danes, za kar pa je pomembna predvsem enostavnost povezovanja in nemoten in neoviran pretok podatkov in predvsem za potrošnika pomembnih medijskih vsebin med temi napravami. Tretja točka je evolucija pametnega, kjer procesor vidijo kot del pametne platforme tako v avtomobilih, potrošniških napravah, telefonih, televizijah in sploh povsod. Veliko si obetajo od google TV, in Otellini prav v pametni televiziji vidi največ možnosti za najhitrejši prodor na trg.

Intel je presegelj obljubo glede doseganja 10x pohitritev pri integrirani grafiki, ki jo je podal leta 2007. S trenutno generacijo so namreč takratne številke presegli kar za 24x

Seveda ni šlo brez najave arhitekture Sandy Bridge – druge generacije procesorjev Intel Core. Ta bo proizvedena v 32-nm, in vse gre po planih – delujoče primerke čipov videvamo že nekaj mesecev, množična proizvodnja je že stekla in procesorji bodo množično pričeli prihajati na trg še pred novoletno nakupovalno sezono. Čeprav Intel še skriva podrobnost, kot so delovne frekvence in nekatere druge tehnikalije, smo uspeli izvedeti da bo največja sprememba v delovanju načina Turbo. Če ta v aktualni generaciji dviga le hitrost enega jedra, po novem to ne bo več omejitev – saj bo lahko procesor glede na ocenjeno delo/breme do višin (višje kot v obstoječem Turbo) nagnal kar vsa jedra – ter pri tem celo presegel največjo mejo TDP. Vgrajeni algoritmi namreč spremljajo tudi temperaturo procesorja. Ker je procesor v privzetih hitrostih dokaj hladen, ima kar nekaj zaloge, preden bi ga bilo potrebno nižati zavoljo previsoke porabe ali pregrevanja.

Blok shema arhitekture novega Intel Core procesorja druge generacija Sandy Bridge

V enem monolitnem jedru je vgrajena tudi nova generacija Intelovega grafičnega krmilnika, ki je spet dvakrat močnejši od predhodnika – in po besedah Intela dovolj zmogljiv za aktualne igre. Glede na grafiko izpred 3. let je kar 24x močnejša, po neuradnih testih pa jo primerjajo tudi z diskretnimi grafičnimi karticami vstopnega razreda (do 50€) – torej Radeon 5450 in Nvidia 240… Otellini je z grenkim priokusom sicer razložil da nedavna avantura v svet diskretne grafike ki so jo napovedovali pod kodnim imenom Larrabbe sicer ni uspela, in da se v vode samostojnih grafičnih kartic ne bodo spuščali, da pa so iz tega dobili visoko zmogljiv paralelni modul, ki bo v letu 2012 na voljo za strežniška okolja…

Intel ni potrdil ali bo v novi generaciji veznih naborov vgrajena tudi podpora USB 3.0. Smo pa videli zelo lepo delujočo demonstracijo nosilca Light Peak s podporo večim protokolom (verjetno USB, SATA, PCI express), ki je deloval preko optičnega kabla s hitrost 10 Gbit/sek.

IDF – drugi dan

Dell Inspiron Duo ima zaslon, ki ga lahko zarotiramo v okvirju in napravico iz tablice spremenimo polnokrvni prenosnik s tipkovnico

Po prvem dnevu medlih predstavitev so bili Intelovci drugi dan veliko konkretnejši. Najprej je Rene James, vodja skupine za programsko opremo in storitve predstavila programske rešitve, ki jih Intel že leta pripravlja za razvijalce, pozornost pa je namenjala predvsem orodjem za platformo Atom. Intel namreč svojo procesno linijo Atom, ki je namenjena manjšim računalnikom, tabličnim računalnikom in vgradnji v naprave, posveča posebno pozornost in okoli njih ustvarja ekosistem. V tej luči je veliko jasnejša tudi odločitev za svoj lastni operacijski sistem MeeGo. Vse aplikacije ki so na voljo za prenosnike Atom (na platformi Windows in/ali MeeGo) so na voljo v spletni »trgovini« App Up. Gre pravzaprav za spletišče in ne toliko trgovino saj je večina aplikacij in iger ta hip še brezplačna. Videli smo tudi kar nekaj novosti, ki bodo olajšale razvijanje aplikacij in iger za platformo Atom. Tako je Havok, ki se ga spomnimo po grafičnih 3D razširitvah naredil knjižnico za realistično fiziko, in katerega je Intel pred leti kupil, izdal programsko knjižnico API za razvijalce Atoma.

havokova knjižnica za realno fiziko omogoča enostavno in hitro programiranje vizualnih efektov ki precej povečajo realnost podobe in uporabniške izkušnje

Atomi se pojavljajo v različnih zanimivih napravah – recimo v tekaški stezi, motorju in LCD oglasnih deskah… Oznanili so tudi novo serijo Atomov – E serija je namenjena vgradnim (embedded) napravam. Kar se tiče Atomov v mobilnih pametnih telefonih – bomo morali počakati še nekaj časa, saj intel pripravlja nove, zmogljivejše in manj potratne procesorje (Medfield)…

Še pred koncem leta bomo videli kar nekaj modelov tabličnih računalnikov - nekaj temelječih na Windows, drugi na Androidu in nekateri na MeGoo

V drugem delu kjer je bilo govora o mobilni napravah smo končno videli kar nekaj zanimivih odgovorov na Applov iPad. Obetavna sta predvsem nemški WePad (proizvajalca Neofonie), ki bo v Evropi naprodaj od 20. Septembra naprej, ter Dellov Inspiron Duo – ki je tako prenosnik kot tablični računalnik, saj se mu ekran lahko suka okoli osi. Na voljo bo šele proti koncu leta. Videli smo tudi vrsto STB naprav in razširitev za televizijo, tu je izstopal Amino ki je svoj novi STB razvil v rekordnem času kar omogoča Atom CE platforma, saj je možna pouporaba kode. Svoj lonček je predstavil tudi Microsoft, ki je pokazal Windows Media Center za na Atomu CE4100 temelječih televizijah in napravah (vključno s Samsungovo Google TV), najavili pa so tudi osvežen CE4200…

Šolski poceni prenosnik Classmate je na prodaj za okoli 200 dolarjev - šole ga kupujejo ne le z ZDA in Evropi, temveč tudi v državah tretjega sveta..

IDF – tretji dan

Zadnji otvoritveni govor je pripadel Justinu Rattnerju, vodji Intelovih razvojnih laboratorijev. Torej stvari ki so 5+ let v prihodnosti, in ki lahko (ali pa ne) pridejo nekoč tudi v produkte in rešitve. Ob vseh »pametnih« napravah se je vrtel okoli kontekstualnega procesiranja (contex-aware computing) – naprav in računalnikov ki se zavedajo konteksta, okolice, uporabnika, njegovih navad, potreb, stanja, lokacije... Skratka, pokazal je kako so današnji pametni telefoni pravzaprav neumni in koliko je še prostora za razvoj!

Intel je za demonstracijo kontekstualnega procesiranja pokazal napravo Personal Vacation Assistant, ki jo je zadnjih nekaj let snoval s podjetjem Fodor's Travel. Podjetje ponuja zbirke turističnih podatkov, o destinacijah, zanimivih točkah, ocenjuje gostinsko in hotelsko ponudbo, komentira in priporoča. Naprava zna na podlagi obiskanih lokacij in recimo restavracij in drugih izbir profilirati uporabnika in mu predlagati zanj primerne točke interesa in gostinsko ponudbo (od prehrambenih navad, oddaljenosti od trenutne lokacije, do cenovnega razreda). Hkrati zna na podlagi koledarskih zapisov predvidevati kdaj bo uporabnik potreboval usmerjanje proti določeni lokaciji, ali mu v času ki ga ima na razpolago do naslednjega zaznamka v koledarju, v wander mode načinu predlaga obisk zanimivosti v bližini… Najboljša zadeva je beleženje zbranih podatkov, kjer je na koncu dneva moč celotne zapise poti, prispetja na lokacije, posnete slike in drugo z enim klikom naložiti na blog, ter tako enostavno ustvariti lasten dnevnik, ki mu lahko še dodamo mnenja, zapiske… Krasna naprava je še v zgodnji razvojni fazi, tako da je vprašanje kdaj jo lahko pričakujemo na trgu, verjetno pa se bo v resnici materializirala kot aplikacija za pametne telefone...

Jedro zavedanja konteksta pa so tudi senzorji, in prav teh bomo v prihodnjih letih dobili več in več. Videli smo demonstracijo senzorja za čevlje – ki iz analize premikanja nog in razlike med obema opozarja na nevarnost padca in poškodbe, kar je zlasti zanimivo za starejše. Druga demonstracija je bila s senzorjem na televizijskem daljincu, ki praktično takoj ko ga oseba prime v roke prepozna katera oseba daljinec drži (na podlagi prijema, gibanj roke ipd), in predlaga vsebine primerne okusu te osebe. Sistem se neprestano uči (unsupervised learning).

Kontekstualno procesiranje bo združevalo trde in mehke čute (strojno opremo – recimo senzorje kot so 3D prostorski akcelometer, mikrofon, gps, telefon in - in programsko opremo kot mehke čute - koledar iz outlooka, twiter, facebook, zapiski ljudi s katerimi trenutno smo). Ideja je imeti čim več senzorjev in čim več kombinacij, saj tako bistveno povečajo zanesljivost, ki je ni če se bi zanašali na en sam senzor ali vir. Vsak senzor oziroma vir ima tudi podatek o zasebnosti/tajnosti/varnostnem nivoju, kar je mehanizem s katerim uporabniku omogočajo, da izbere katere podatke sploh želi deliti z drugimi napravami ali ljudmi ter kdaj naj bodo podatki uničeni…

Dimenzija, ki dodatno večata vrednost kontekstualnega procesiranja sta čas in število naprav ki jih uporabljamo. Dlje časa ko spremljamo te podatke, bolj so ti točni, več zanimivih stvari se da iz njih potegniti, podatki pa so med napravami (telefoni, prenosni računalniki) deljeni preko storitve v oblaku…

Vse kaže da je kontekstualnost nekaj kar si ljudje želijo, vsaj po anketi ki jo je Intel izvedel. Pomemben del kontekstualnega procesiranja je tudi del, kjer kontekstualnosti ne bo – mirna območja, kjer uporabniki ne bodo profilirani, »zasledovani«, bodisi zaradi okolice (ki zahteva mir) ali po želji uporabnika po sprostitvi…

Jaka Mele