Naša življenja so danes na vseh področjih prežeta z informacijsko-komunikacijskimi tehnologijami (IKT). Te so neločljivo povezane z željo po bolj demokratični, odprti in vključujoči družbi. Vključenost v informacijsko družbo ima množico posledic za uspešno delovanje družbe. Vendar popolna vpletenost v komunikacijske procese informacijske družbe od posameznikov zahteva celo vrsto veščin oziroma sposobnosti (e-kompetenc). Tudi Slovenija se sooča z razkorakom na področju digitalnih zanj in spretnosti. Na eni strani imamo vse večjo potrebo po prehodu v digitalno družbo znanja, na drugi pa pomanjkanje e-kompetenc. V tem okviru je bil na okrogli mizi e-vključenost poudarjen pomen digitalne pismenosti, ki jo označuje uspešna uporaba e-kompetenc v različnih življenjskih situacijah. Predpogoj za doseganje digitalne pismenosti in s tem e-kompetentnosti so osvojena znanja s področja IKT. Digitalni razkorak vpliva na konkurenčnost Slovenije v mednarodnem okolju, zato bo v prihodnje treba sprejemati ukrepe za večanje e-kompetentnosti prebivalcev Slovenije. Na okrogli mizi so bili predstavljeni ukrepi za povečanje e-kompetenc preko izobraževanja s pridobitvijo evropskega računalniškega spričevala za osnovna računalniška znanja. Predstavljen je bil tudi projekt pridobivanja širših e-kompetenc na področju srednjega in osnovnega šolstva. Usposabljanja za pridobivanje e-veščin so ob zasledovanju ciljev Evropske digitalne agende tudi politična zaveza, računalniška opismenjevanja pa ekonomska priložnost. E-spretnosti in z njimi povezani podporni ukrepi morajo ostati na vrhu seznama prednosti razvojnih nalog Slovenije.

Ugotovitve razprave o strategiji državne informatike so pokazale, da je informatika poleg oddajanja del in deregulacije način, kako pospešiti in poceniti delovanje javne uprave, kar bi lahko ilustrirali z geslom »več za manj«. Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da je državna informatika celota modelov, postopkov, informacijskih tehnologij (komunikacij, naprav in programja) za podporo delovanja državne uprave in izvajanja informacijskih upravnih storitev za prebivalstvo in pravne osebe. Da bi to poslanstvo izpolnjevala, mora biti ustrezno organizirana in umeščena v zgradbo držane uprave. Na to so opozarjali že na konferencah IJU prejšnjih let. Koraki v tej smeri so bili narejeni, vendar ostaja še precej prostora za izboljšave.

V razpravi je bilo ugotovljeno, da Digitalna agenda bistveno presega vse dosedanje strategije informacijske družbe na ravni EU, saj je odlično integrirana v področja, ki presegajo razumevanje uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij, kot so na primer dolgoročni razvojni izzivi evropske družbe na eni strani in vseprisotni sistemi na drugi, pri čemer slednji pogosto in vse bolj posegajo v našo zasebnost. Evropska digitalna agenda je zaradi dinamične in med članicami primerljive statistične podpore zelo živa strategija. Panelisti so osvetlili nekaj izbranih vidikov, kot so na primer (1) nov instrument za povezovanje Evrope s širokopasovnimi omrežji, (2) komunikacijska zasebnost s posebnim poudarkom na socialnih omrežjih ter shranjevanju podatkov v oblaku, (3) potreba po novem pojmovanju e-uprave s poudarjeno interoperabilnostjo ter (4) možnosti intenzivnejšega sodelovanja slovenskih malih in srednje velikih podjetij v evropskih razvojno-raziskovalnih projektih. V sklepni ugotovitvi so panelisti poudarili, da priprava nacionalnih strategij ni izrazito potrebna, saj države članice sodelujemo pri nastajanju evropske strategije, vendar nujno potrebujemo izvedbene študije za projekte, ki bodo prispevali k skupnim ciljem Digitalne agende.

Na okrogli mizi »Projekti visokega učinka v državni upravi« so bili predstavljeni projekti ePravosodje, eJavna naročila, Enotna Kontaktna Točka (EKT) in eVEM (Vse na enem mestu za podjetnike) v luči novega koncepta enovitega poslovnega okolja, Interoperabilnost in izmenjava podatkov. Vse to so projekti, ki s svojo vsebino in cilji pomembno vplivajo na širok krog uporabnikov in zasluženo nosijo naziv projekti visokega učinka v državni upravi. Prav pri vseh je poudarek na učinkovitosti, prijaznosti do uporabnikov in optimizaciji poslovanja. Z uporabo sodobnih in naprednih tehnologij za komunikacijo z uporabniki in celovito objavo informacij in elektronskih storitev na enem mestu bomo lahko še povečali razširjenost e-poslovanja v javni upravi in predvsem uporabno vrednost e-storitev. S poudarkom koncepta storitev (VSEM – Vse Storitve na Enem Mestu) bomo do ciljev prišli še hitreje. Ponovna uporabljivost posameznih tehnoloških horizontalnih gradnikov in standardiziranih nastavkov za učinkovito izmenjavo podatkov in informacij že kažejo rezultate v praksi, dolgoročno bomo pocenili in pohitrili izdelavo interoperabilnih aplikacij in sistemov. Pri strateških in razvojnih aktivnostih bi morali izkoristiti tudi dejstvo, da je Slovenija od 2010 članica OECD, kar nam daje možnost, da najboljšo svetovno prakso implementiramo tudi pri svoji lastni organizaciji in delu.

S predstavniki IT industrije vidimo nove oblike sodelovanja kot možne, vendar v praksi še vedno slabo uporabljive, kot je naprimer JZP (javno zasebno partnerstvo). Sodelovanje slovenskih IT svetovalnih podjetij in državne uprave bo možno tudi na projektih PCP (Pred-prodajne aktivnosti javnega naročanja), vendar bodo za tako sodelovanje morali obstojati določeni predpogoji, kot na primer kadri na strani državne uprave in začasno vlaganje v projekte, ki prinašajo dolgoročne koristi. Okrogla miza je skupaj z občinstvom ugotovila, da smo s projekti visokega učinka na pravi poti, potrebujemo razumevanje, da uspehi ne pridejo sami in ne čez noč. Potrebno je veliko sodelovanja znotraj državne uprave in partnerskega odnosa z IT industrijo. Evropska sredstva, dobro definirani cilji, želja po uspehu in strokovna predanost projektom so predpogoj za uspeh. Zadovoljstvo uporabnikov z državno informatiko in elektronskimi storitvami državne (javne) uprave se bo na ta način dvignilo in kljub krizi lahko državno informatiko pripeljemo na zavidljiv nivo.